Ali imaš lahko nekoga rad,brez da bi se nanj navezal?

[Aiša]

To vprašanje mi že nekaj časa ne da miru. Zato sprašujem vse okoli sebe in vedno dobim zelo podobne odgovore.A ker čutim da se za tem skriva nekaj več,se tega enostavno ne morem nehat spraševat,zato vas prosim za vaše mnenje. Vsako razmišljanje o tem bo bilo zelo dobrodošlo.

 

Ali imaš lahko nekoga rad, brez da bi se nanj navezal?

 

To pa pomeni,če lahko nekoga ljubiš ali samo prijateljuješ z njim brez da bi bil nanj navezan. Ali s tem ko imaš nekoga rad,avtomatsko pride tudi navezanost? Ali se lahko osvobodimo navezanosti in imamo radi nekoga v danem trenutku,brez pričakovanj?Ko imaš nekoga rad , se nanj navežeš? Kaj se zgodi ko nekoga izgubiš?

 

v sskj je navezanost razložena takole

navézanost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje navezanega: čustvena, intimna navezanost; navezanost otrok na starše; navezanost posameznika na zemljo / zelo opazna je pesnikova navezanost na stvaritve drugih narodov

kaj pomeni imeti rad pa itak vsak zase najbolje ve in vsak to drugače doživlja. nekateri imajo radi nekoga ali nekaj brezpogojno,nekateri so bolj zadržani v izražanju teh čustev,nekateri si ne dovolijo imeti radi. ampak več al mn je vse to bl kr zlo podobno.

 

vesela bom vsakega mnenja

[doorwoman.p]

hm.. vsekakor zanimivo vprašanje

 

zase lahko rečem, da pride tudi navezanost.. zraven v paketu, ker če je tebi nek človek blizu.. ti je podoben in če imaš sebe rad imaš tudi njega.. oz.njegovo dušo, ki je podobna tvoji in jo zato verjetno vzljubiš.. bolj kot jo spoznavaš bolj si jo želiš in v bistvu tudi potrebuješ..

ne vem kdaj pride navezanost.. najbrž skoraj takoj, ko pride do stika, pogovora.. itd.

 

navezanost lahko po moje definiraš na dva načina: navezanost na stvari okoli ljubljene osebe, ljubega dogodka.. ali pa kot potreba po samem človeku (saj se tudi otrok na začetku naveže na mamo, ker jo potrebuje)

 

 

navezanost na stvari.. ne govorim samo o stvareh, ampak o tem, da pride navezanost na njega in še na 'vajine' skupne zadeve. Pri meni je vedno blo tko, da če imam lepe spomine na kaj.. mi tudi stvari okoli tega dogodka pomenijo veliko.

 

[Nature]

hm.. vsekakor zanimivo vprašanje

 

zase lahko rečem, da pride tudi navezanost.. zraven v paketu, ker če je tebi nek človek blizu.. ti je podoben in če imaš sebe rad imaš tudi njega.. oz.njegovo dušo, ki je podobna tvoji in jo zato verjetno vzljubiš.. bolj kot jo spoznavaš bolj si jo želiš in v bistvu tudi potrebuješ..

ne vem kdaj pride navezanost.. najbrž skoraj takoj, ko pride do stika, pogovora.. itd.

 

navezanost lahko po moje definiraš na dva načina: navezanost na stvari okoli ljubljene osebe, ljubega dogodka.. ali pa kot potreba po samem človeku (saj se tudi otrok na začetku naveže na mamo, ker jo potrebuje)

navezanost na stvari.. ne govorim samo o stvareh, ampak o tem, da pride navezanost na njega in še na 'vajine' skupne zadeve. Pri meni je vedno blo tko, da če imam lepe spomine na kaj.. mi tudi stvari okoli tega dogodka pomenijo veliko.

 

 

Zanimivo vprašanje oz. tema.

Navežeš na nekoga se po moje lahko le, če oddaja pozitivne vibracije, kajti negativne te že same po sebi odbijajo.A tudi pozitivnost mora trajati nekaj časa,tako da tukaj zdaj lahko govorimo že o navadi.

Zato je po moje navezanost neke vrste navada,na nekoga smo se navadili,zato nam je težko ko ga več ni...

A tudi navezanost oz. navada se da ozdraviti - čas - pusti času čas...

[butl]

O Aiša

 

Zdej, jst sem samo en butl in se na navezanost ne spoznam glih, je pa moje mnenje, da je imet nekoga rad čist brez pričakovanj blj en imaginaren cilj, kt pa realna možnost. Še najbližje temu cilju je rajtam ljubezen starša do otroka.

 

To zdej ne pomen, da se ni dobr truditi prit čimbližje a ne, ampak ni pa dobr bit tolk pasji do sebe, da če zazanaš pričakovanja do ljubljene osebe, da svojo ljubezen čist spljuvaš in potacaš, češ, da to sploh ni ljubezen. Ker je, je pač taka, kt je v tebi, kt jo v tem trenutku zmoreš dat.

 

Od česa je pa stopnja navezanosti odvisna? Po mojem od tega, kolk maš rad sebe in kolk se ceniš. Če so ti starši dajal naboljši približek brezpogojne ljubezni, se prav, da so te cenili in sprejemali kt samostojno osebo, te spoštovali, te vzgajali v odgovorno, samozavestno persono in ti niso nabijal vzorcev, da nisi dobra in vredna al pa, da si dobra in vredna samo pod pogoji, pol je v tebi veliko ljubezni in jo lahko daješ okol pod enakimi pogoji. To pomen, da se ne obesiš na nekoga zato, da ti bo s svojo naklonjenostjo in ljubeznijo potrjeval, da si vredna, dobra, ker tega sama ne najdeš v sebi ampak zato, ker si z njim raje kt s kom drugim. Od njega ne pričakuješ, da te nonstop potrjuje, ker se sama a ne.

 

Če pa imaš slabo samopodobo, pol pa to potrjevanje rabiš in ga seved tud pričakuješ.

 

Zdej, če maš sebe ful rad, a maš pol lahko rad vse enako, recimo tud čist? Jst mislm da ne. Ker, a maš enga rad kt partnerja, ti določa slika o njem, ki si jo dobil skoz svoje otroštvo, skoz vzgojo, skoz odraščanje in tista slika zihr ne obsega vseh okol tebe.

 

Še enkrat zdej, če mislš, da maš vse enak rada al pa, da maš partnerja tolk rada, da si ti srečna, ker je on srečen ko se pofukava okol, pol ga rajtam sploh nimaš rada, še manj pa ljubiš. In če ti on naklada, kako bi ti morala bit srečna če bi ga imela rada, ker je on srečen, ko se pofukava okol, pol te rajtam sploh nima rad, še manj pa ljubi.

 

Ker, če nekoga ljubiš, boš ziher pazil, da ne posegaš v njegov prostor, kar pomen, da ne boš počel nekaj, kar ga boli.

 

To je moje mnenje, Aiša

 

butl

[Aiša]

hvala vsem k ste se mal poglobil v to temo mi to dost pomen

ja navezanost pa navada,pa rad met nekoga pa ga ljubiti..tok pojmov k se prepletajo..

res je da jst zlo težko najdem oporo v sebi in se zlo rada ˝obesim˝ na človeka. vsaj to sm do zdej počela,se pa zlo trudim to spremenit,ker sem popolnoma nesamostojna in čist preveč odvisna od tistega nekoga,ki mi pač neko obdobje stoji ob strani. Življenje gre naprej,ljudje se prerastemo,tako pol prihajajo novi ljudje,ki mi pustijo da se jih oprimem in spet odidejo.tko da to je zame začaran krog in odločila sem se (po nasvetu prijatela) da bom probala oporo iskati in najdet v sebi,kar je zame zelo težko in mi včasih ne uspeva. ampak upam da se mi bo ratal osvobodit tega da moram biti vedno od nekoga odvisna.

vsem vam želim čimbolj pisane jesenske dneve polne toplih žarkov sončka (kot danes )

[Nature]

Zdravo Aiša!

 

Enake želje tudi tebi!

Upam, da se boš uspela osvoboditi odvisnosti od nekoga in stopiti na svojo pot,

ker le ti sama si gospodar svojega življenja!

Držim pesti zate!

 

Lep pozdrav!

[Antoninus]

hvala vsem k ste se mal poglobil v to temo mi to dost pomen

ja navezanost pa navada,pa rad met nekoga pa ga ljubiti..tok pojmov k se prepletajo..

res je da jst zlo težko najdem oporo v sebi in se zlo rada ˝obesim˝ na človeka. vsaj to sm do zdej počela,se pa zlo trudim to spremenit,ker sem popolnoma nesamostojna in čist preveč odvisna od tistega nekoga,ki mi pač neko obdobje stoji ob strani. Življenje gre naprej,ljudje se prerastemo,tako pol prihajajo novi ljudje,ki mi pustijo da se jih oprimem in spet odidejo.tko da to je zame začaran krog in odločila sem se (po nasvetu prijatela) da bom probala oporo iskati in najdet v sebi,kar je zame zelo težko in mi včasih ne uspeva. ampak upam da se mi bo ratal osvobodit tega da moram biti vedno od nekoga odvisna.

vsem vam želim čimbolj pisane jesenske dneve polne toplih žarkov sončka (kot danes )

Ljubezen brez vezi pripada svetnikom. Torej je odgovor na tvoje vprašanj: da. Če te je svet pripravil do tega, da začneš iskati oporo v sebi, si ga pravilno uporabila. Zelo mamljivo se je obesiti na nekoga, zato Chamfort pravi tako resnično: Težko je najti srečo v sebi, kjerkoli drugje pa nemogoče.

[Alan_New]

... zato Chamfort pravi tako resnično: Težko je najti srečo v sebi, kjerkoli drugje pa nemogoče.

Joj, ta stavek je tako preprost, resničen in fantastičen, da me vedno osupne!

[Prabha]

Uh, lep stavek, res ja!

 

Aiša,tudi sama mislim da če imaš nekoga rad je čisto naravno, da se nanj tudi navežeš, drugače ne gre.Zdaj odvisno kako ti gledaš na to, kaka navezanost je to, ker če je odvisnost je že neke vrste beg pred samo sabo.Se pravi, če iščeš odvisnost, bežiš od same sebe, oziroma nek del sebe nočeš spoznat, sprejet,.....

Če je pa navezanost minimalna, je kul, ker je bliže brezpogojni ljubezni.

Mislim, da je navezanost nujna zato, ker je sama narava poskrbela da kadar smo v stiku z nekom, kadar se z nekom zapletemo na katerikoli način, s tem PREVZEMAMO ODGOVORNOST do te osebe.Prevzemamo odgovornost za to kar vnašamo v odnos.Biti v odnosu z nekom je v bistvu velika stvar, veliko energij se pretaka, veliko vrat se odpre, zapre, odvisno.....Velika večina v današnji družbi jemlje odnos kot nekaj samoumnevnega, pa ni ravno tako.

Od kar sem to spoznala, sem pozorna na to s kom se družim.

[mayan]

Ljubezen brez vezi pripada svetnikom. Torej je odgovor na tvoje vprašanj: da. Če te je svet pripravil do tega, da začneš iskati oporo v sebi, si ga pravilno uporabila. Zelo mamljivo se je obesiti na nekoga, zato Chamfort pravi tako resnično: Težko je najti srečo v sebi, kjerkoli drugje pa nemogoče.

 

Da so postali svetniki, so bili včasih grešniki recimo. Zelo materialni. Pot do nenavezanosti je le skozi navezanost in čustva. Torej po moje: ne, ne moreš imeti nekoga rad, ne da bi se nanj prej navezal. Odvežeš se lahko le, če si priznaš navezanost. In greš skozi čustvo, tako da sprejmeš. Vse ostalo, kar tebe več ne rabi oz. ti tistega (da bi bil/o spoznan/o), gre mimo, te obide, se te ne tiče ali ne tanigra. Takšno stanje je duh, pa vendar, a lahko rečemo, da te ima drevo, ptica ali cvetlica rada? Dušo vdahnemo mi s svojo ljubeznijo. In ljubezni brez navezanosti ni po moje.

 

To stran sem hotela pokazati. Zato tud na koncu koncev zadnji stavek nujno ne velja, ker še kako lahko najdemo srečo v drugem, morda izključno.

[Cookie]

Ali imaš lahko nekoga rad, brez da bi se nanj navezal?

Če gledamo "ozko", je odg. NE. O tej vrsti ljubezni so govorili predhodniki.

 

Če gledamo "široko", je odg. JA. O tej vrsti ljubezni govori npr. sv. pismo. Jezus je imel vse rad, ni bil na nikogar navezan - če verjamemo sv. pismu.

no, sej neky tazga je povedala mayan

Da so postali svetniki, so bili včasih grešniki recimo. Zelo materialni. Pot do nenavezanosti je le skozi navezanost in čustva. Torej po moje: ne, ne moreš imeti nekoga rad, ne da bi se nanj prej navezal. Odvežeš se lahko le, če si priznaš navezanost. In greš skozi čustvo, tako da sprejmeš. Vse ostalo, kar tebe več ne rabi oz. ti tistega (da bi bil/o spoznan/o), gre mimo, te obide, se te ne tiče ali ne tanigra. Takšno stanje je duh, pa vendar, a lahko rečemo, da te ima drevo, ptica ali cvetlica rada? Dušo vdahnemo mi s svojo ljubeznijo. In ljubezni brez navezanosti ni po moje.

 

To stran sem hotela pokazati. Zato tud na koncu koncev zadnji stavek nujno ne velja, ker še kako lahko najdemo srečo v drugem, morda izključno.

[Marsa]

Ali imaš lahko nekoga rad, brez da bi se nanj navezal?

Zanimivo vprasanje.

Osebno mislim, da ne. da ni mogoce oz. je za to zelo zelo zelo malo moznosti, recimo v izjemnih okoliscinah.

pa se v slednjih to, da ga/jo 'imas rad', pomeni jasn vsaj mal navezave, k sicer bi morda tezko govorili o ljubezni (=imeti rad), bi slo bolj za navdusenje nad osebo ali vsecnostjo.

Cim pa mamo situacijo 'imeti rad', pa se navadno stvari (sicer vecinoma ljubko in zheleno) zakomplicirajo in je ne sam tezko se ne navezat, pac pa za to tud ne vidmo glih ne vem kaksnega smisla - ker v bistvu se pa hocmo navezat, cim gledamo z ljubecimi ocmi.

[Ksenia]

je pa razlika med navezanostjo ter odvisnostjo

[Ksenia]

[Marsa]

Seveda je odvisno o kateri vrsti ljubezni govorimo.

ja. in ne.

 

ce nekaj vzljubis (=imas rad ali pac zacenjas imet rad), si zelis to stanje, ki ti ga slednje nudi, nadalje vzdrzevat, gojit.

ce ti nekaj nudi ugodje, je jasno, da tezis k temu.

 

tudi ko clovek vzljubi Boga, hoce met z njim tesnejso navezo.

 

Ko ti nekaj dobro sluzi, magar stvar, to vzljubis in se navezes.

 

Prides na LNF, reces, o lustn!

in se navezes.

 

je pa razlika med navezanostjo ter odvisnostjo

seveda, kot je razlika med lakoto in pozresnostjo.

[Ksenia]

ja točno to... in če je nekaj tako slastno, dišeče mamljivo, le kako se upreti, da ne zaužiješ še grižljaja

ampak to še ni požtrešnost...

[Marsa]

Ne, ne in ne.

Pri LNF gre že za odvisnost!!

sem vedla, da bo kera taka padla.

 

ja točno to... in če je nekaj tako slastno, dišeče mamljivo, le kako se upreti, da ne zaužiješ še grižljaja

ampak to še ni požtrešnost...

ja saj zato.

ljubezen disi mamljivo in slastno, pravzaprav se hocmo navezat.

 

(*sicer pa sama nisem oseba, ki bi se blazno navezovala na ljudi in stvari... nekaj cajta potujem z njimi, smo navezani, potrem pa se (brez zalosti, zamer ali slabih obcutkov) 'razvezemo' )

 

Ponavadi je to vzajemno.

je pa res, da kot se (pravzaprav vecina) hocmo navezat, se eni nocjo - ampak to ponavad al pa pac zlo velikrat zgolj zato, ker so se v preteklosti ZE navezal (prevec) na nekoga/nekaj.

mamo pa tud primere, k to ni tok vzajemno, primer: nekdo ma ful energije in se ful folka nanj naveze - a on se pa ne na vsacga oz. ne s tako mocjo kot uni.

to je vse naravno...

clovek je socialno bitje, tezhi k temu, da bi bil cimbolj izpo(po)lnjen in to je pac v paketu, ponavad.

[lia]

si najbolj želim, da se navežem nase in vzljubim for ever

 

na tisoče neuspešnih poskusov ni zatrlo vsakodnevnih naporov pod to točko

[Ksenia]

amen

[Marsa]

si najbolj želim, da se navežem nase

jaz pa ne.

k jutr bom drugacna (=boljsa?) kot dons, tako da ce se zdaj nase navezem, pomen da se hocm navezat na tole sebe, kjer sem zdaj - jaz pa hocem napredovat.

 

tko al tko pa mislim, nenazadnje ze cist po zvenu besed, nekak, da v bistvu se tud nase ni prevec pametn navezovat.

 

 

in vzljubim for ever

to pa ja!

absolutno!

 

ljubezen in navezanost meni mal drugace vibrirata.

[Antoninus]

Da so postali svetniki, so bili včasih grešniki recimo. Zelo materialni. Pot do nenavezanosti je le skozi navezanost in čustva. Torej po moje: ne, ne moreš imeti nekoga rad, ne da bi se nanj prej navezal. Odvežeš se lahko le, če si priznaš navezanost. In greš skozi čustvo, tako da sprejmeš. Vse ostalo, kar tebe več ne rabi oz. ti tistega (da bi bil/o spoznan/o), gre mimo, te obide, se te ne tiče ali ne tanigra. Takšno stanje je duh, pa vendar, a lahko rečemo, da te ima drevo, ptica ali cvetlica rada? Dušo vdahnemo mi s svojo ljubeznijo. In ljubezni brez navezanosti ni po moje.

 

To stran sem hotela pokazati. Zato tud na koncu koncev zadnji stavek nujno ne velja, ker še kako lahko najdemo srečo v drugem, morda izključno.

Se strinjam, da so vsi svetniki bili nekoč grešniki. Ne strinjam pa se, da je možno srečo najti izven sebe. Spremenljive stvari zaradi popolne nezanesljivosti vedno prinašajo strah. Je pa res, da do sreče prideš tako, da si najprej priznaš navezanost in si ogledaš vsa ostala čustva.

[Guest Mačona]

po moje neka navezanost je ... povsod, v vsakem odnosu.

nenavezan bit je težko. po moje sicer je dosegljivo.

ampak kaj sploh je navezanost? to, da si rad v nekogaršnji bližini, da se dobro počutiš ob njem in če obstaja vsaj majhen strah, da bo enkrat konec ... saj je človeško, da obstaja majhen strah.

mislim, da je popolna nenavezanost dosegljiva redkim "srečnežem", ki so se odpovedali vsemu zunanjemu ... in so sami sebi čisto dovolj. izredno svobodoljubna bitja. osvobojena. ampak so tudi srečni? mogoče se pa čutijo preveč privzdignjeje nad ostale.

če je nenavezanost to, da se zavedaš, da nič ni večno ... da ljudje grejo svojo pot ... da šteje samo ta trenutek. mogoče je pa to to. in ne rabiš bit na nek način "brezbrižen", hladen ... pretirano samozadosten.

brezveze teoretizirati in razglabljati in skušati doseči nek ideal ... raje čutiti in živeti in raziskovati ...

 

saj ni nič narobe s tem, da ko enkrat najdeš sebe, se z vsem sprijazniš in najdeš iskrico v sebi, to deliš z nekom. se pač navežeš. saj se tudi pes na človeka. je to kaj slabega? po moje ne. seveda ne! jaz navezanosti ne enačim s posesivnostjo in podobno navlako. naVEZanost je po moje vez med dvema ... ki je samo med tema dvema in nikoli ne bo več iste vezi med katerimakoli človekoma na tem svetu. topla in ljubeča. tako. teorije in neke strokovne razlage me ne zanimajo. vzvišenost, hladnost in vse to ... pretveza za strah pred izgubiti se v nekom!!!!!!

[Apogej]

... naVEZanost je po moje vez med dvema ... ki je samo med tema dvema in nikoli ne bo več iste vezi med katerimakoli človekoma na tem svetu. topla in ljubeča. tako. teorije in neke strokovne razlage me ne zanimajo. vzvišenost, hladnost in vse to ... pretveza za strah pred izgubiti se v nekom!!!!!!

 

Se podpišem pod tole

Povezava, ki se splete v odnosu je kot nekakšen energijski kanal po katerem sprejemamo in oddajamo čustva in zanikanje te povezave je največkrat zaradi strahu pred ponovnimi bolečimi izkušnjami. Ne predstavljam si, kako bi lahko imel nekoga rad brez te povezave, ki omogoča izmenjavo čustev in zaznavanje neizrečenega...

[mayan]

Se strinjam, da so vsi svetniki bili nekoč grešniki. Ne strinjam pa se, da je možno srečo najti izven sebe. Spremenljive stvari zaradi popolne nezanesljivosti vedno prinašajo strah. Je pa res, da do sreče prideš tako, da si najprej priznaš navezanost in si ogledaš vsa ostala čustva.

 

 

Mislila sem bolj tako, da v bistvu brez drugih tud v sebi ne bi mogli najti sreče. Ne pa da bi zdaj zato ker ti recimo nekdo povzroča občutke, od ljubezenskih, sanjavih, religioznih, moral tega človeka imeti. Ne, navezanost nanj morš sam pri seb zrihtat. Lahko pa ti nekdo povzroča ful bad filinge, in je tudi vprašanje koliko ima on s tem, in tudi če ima, je na tebi, da shendlaš bad pri sebi spet normalo, v harmonijo... To ni enostavno, včasih it takes a life time za kaj takega... Nekdo je rekel, da smo ljudje drug za drugega na tem svetu, zato ali jih pouči ali pa prenašaj. Žalostno mi je, da moramo tolk samostojnost in nenavezanost forsirat; enkrat bomo zreli, da bomo dejansko izbrali ljubeč odnos do vseh z zavestjo da smo lahko ranjeni...

 

 

Aurobindo je rekel:

quote

Nekaj časa sam nisem vedel, ali bolj ljubim Krišna ali mogoče Kali; tedaj ko sem ljubil Kali, sem ljubil samega sebe, ko pa sem ljubil Krišna, sem ljubil drugega, in vendar sem bil še zmeraj jaz sam tisti, ki sem ga ljubil. Zato sem pa Krišna vzljubil še bolj kot Kali.

quote

[Alan_New]

Če govorimo o "imeti rad", torej "rad imeti, rad posedovati", potem je navezanost nujno zraven. Če pa o ljubezni, potem je lahko zgolj povezava, ki ni navezanost.