PRESTRAŠENI PRED PRIJAZNOSTJO...

[Matjaž Bogdan]

Meni pa se ob tej diskusiji, ki jo z zanimanjem spremljam, zdi pomembno postaviti pod vprašaj ravno takšne izjave.

Reagiraš preveč čustveno...

Kot da bi sam imel v posesti vso objektivno resnico tega sveta s pomočjo katere lahko presodiš ali tisti drugi reagira preveč, premalo ali ravno prav- čustveno.

 

Pozdravljen Mura ...hja, mnogo strahov in sodb imaš v sebi- predvsem nerealiziranih hotenj...Pa malce z zanimanjem spremljaš in ko nekdo "zaide" poveš tisto "pravo "-svojo objektivno resnico. Vidim da malce premalo bereš oziroma bereš z močnimi predsodki / temu bi šele dejal -močan subjektivni aspekt/ -ker si pozabil , da je v nadaljevanju tudi potrditev, da sem tudi sam in vsi včasih taki...za boljši pregled- se bom kar citiral...-

 

-pač reagiraš malce preveč čustveno- osebno.Pa tudi to je tvoja pravica in prav normalna reakcija...Je tudi pri meni včasih tako/ pač smo vsi malce iz mesa, al kako že/ ...

 

Ali karkoli je takih sodb.

 

Katero je potem tisto objektivno merilo s pomočjo katerega lahko izmerimo pravšnjost čustvene reakcije drugega človeka?

 

Čemu objektivno ...večina objektivnega je v bistvu naslonjeno še kako na predsodke in subjektivna merila , ki združujejo objektivnost. Vem- tale beseda je malce tako -objektivno naj bi bilo nekaj dobrega, subjektivno pa kao ne...Pa če dobro razmisliš- ni vedno tako- vsekakor imam raje svojo- subjektivno resnico /dojemanje/ , kot nekaj objektivnega, kjer se naslanjam na dojemanje večine. Ker nikjer ne piše, da je skupna resnica -res resnica in nikjer dobiš potrjeno , da je tvoja -subjektivna -napačna. Za vsakega je njegova prava, čeprav bi po splošnih prepričanjih naj šlo pri subjektivizmu za pogled obremenjen osebnostno, vendar se sam ne strinjam.Povsem v odvisnosti stanja zavesti . Zato pa je večina meril subjektivnega značaja, ker objektivnost vleče v neko čredno družbeno prepričanje, s čemer se pa sam pogosto ne strinjam. In malce tko...se mi zdi skrivati se za izrqazom- sem objektiven...vprašanje je- koliko je to res in seveda- koliko je to pravilno.

Pa tisto ni bila sodba, bi dejal -moja subjektivna ocena v odnosu/ magar pisnem/ , do česar pa mislim, da imam vso pravico...ravno kot tudi ti, ko skočiš po meni...tudi ti imaš to pravico/ vsaj sam ti jo priznavam/ ...

 

fajn se imej

 

Hm, to se tudi jaz kdaj sprašujem. Tudi meni se zdi, da je težko postaviti mejo med objektivnim pogledom na stvari in pa subjektivnim. Ampak mislim pa da samo eno, ne bo v redu, pa najsi gre za subjektivno (da niti ne govorimo) ali pa za objektivno (se mi zdi, da se mora kdaj človek v to dobesedno prisiliti) Ampak to je potem spet stvar vsakega posameznika, koliko ima razčiščeno sam s sabo. Ker tisti, ki ima razčiščeno, mu bo sigurno lažje bit objektiven in nepristranski in obratno.

No, saj zdaj, če pomislim, sem veretno zašla s teme pogovora, kdaj me zanese. Vseeno kaj pokomentirajte.

 

Tista beseda se mi zdi prava- za ostalo /objektivno-subjektivno/ sem pa že pokomentiral malce više - za Muro...

fajn bodi

[Matjaž Bogdan]

Ja Mura-nekaj pozabil- zdaj ti dam pa 1000 % prav, da smo povsem skrenili iz teme...

[mayan]

Ja Mura-nekaj pozabil- zdaj ti dam pa 1000 % prav, da smo povsem skrenili iz teme...

 

Men se pa ne zdi tako. Nasprotno. Je tam, kjer se razčiščuje, kako težko je namreč določiti kaj je objektivno kaj subjektivno in s tem tudi kaj je prijazno in kaj ne.

[cvickar]

ste še zmerem prjazen, pizda vam materna

jst tud sem aaaaaaaaaaaaa

[Boudika]

Nisem dejal , da ni nobeden v redu , temveč -da OBA ne moreta biti v redu-eden, ne oba!! ...oziroma se ne strinjam z obema...Kar sem pa tudi malce argumentiral / pravzaprav- obrazložil/ , če si malce bolj pozorna-kar sem nižje od tega napisal.

 

V tem primeru sem jaz govorila o enem samem človeku, ne o dveh. O številnih možnih reakcijah v enem človeku in o potrebi, da je avtentičen v svojih čustvih. Da si jih priznava in jih sprejema. To, kar ima človek razčiščeno v sebi, po moje samo izostri njegove senzorje, da lažje prepoznava pristnost od narejenosti. Narejenosti drugih pa tudi s svojo razčiščenostjo ne boš odpravil - to je stališče glede katerega se midva pač ne strinjava in zaradi česar sploh debatirava. Strah in nezaupanje, ki ju ti precej omenjaš, z narejenostjo nimata veliko zveze. Tista prijaznost, katere se ljudje bojijo, ni rezultat blokad in strahu, ampak je preprosto zavesten vzorec, ki ga ne moreš spremeniti brez svobodne volje drugega. Avtentičnost nam pomaga, da ločujemo prijaznost od "prijaznosti". Vem, da se tukaj ne strinjava in tako bodi . Ti se osredotočaš na razloge, zakaj se ljudje "prijaznosti" sploh bojijo, jaz pa se osredotočam na problem nepristne prijaznosti.

 

Je pa povsem vseeno, ker očitno zadeve jemlješ zelo osebno/ to sem nekje dojel iz tvoje reakcije, ko sem dejal, da te imam rad ..pa ne samo tebe/ -pač reagiraš malce preveč čustveno- osebno.

 

Nič na tem svetu ni očitno. Očitno je lahko tebi, ne pa tudi samo po sebi. Drugačno stališče od tvojega ni nujno izraz neke notranje nerazčiščenosti.

 

Morda se preveč zapičiva/ oba/ v določene se3kvence pisanja in ne sprejmeva vse skupaj kot celoto- ma mene to ne moti..

 

V to sem prepričana, mene sicer to moti, kadar se koncepti ne razčistijo. Ampak ne toliko, da bi nesmiselno gnala stvar naprej. Tako, da bom tukaj nekako končala, če ne bo kakšne posebne nuje .

[Boudika]

ste še zmerem prjazen, pizda vam materna

jst tud sem aaaaaaaaaaaaa

Ne zdi se mi, da smo ravno prijazni, smo pa (morda) avtentični

[taraja]

V tem primeru sem jaz govorila o enem samem človeku, ne o dveh. O številnih možnih reakcijah v enem človeku in o potrebi, da je avtentičen v svojih čustvih. Da si jih priznava in jih sprejema. To, kar ima človek razčiščeno v sebi, po moje samo izostri njegove senzorje, da lažje prepoznava pristnost od narejenosti. Narejenosti drugih pa tudi s svojo razčiščenostjo ne boš odpravil - to je stališče glede katerega se midva pač ne strinjava in zaradi česar sploh debatirava. Strah in nezaupanje, ki ju ti precej omenjaš, z narejenostjo nimata veliko zveze. Tista prijaznost, katere se ljudje bojijo, ni rezultat blokad in strahu, ampak je preprosto zavesten vzorec, ki ga ne moreš spremeniti brez svobodne volje drugega. Avtentičnost nam pomaga, da ločujemo prijaznost od "prijaznosti". Vem, da se tukaj ne strinjava in tako bodi . Ti se osredotočaš na razloge, zakaj se ljudje "prijaznosti" sploh bojijo, jaz pa se osredotočam na problem nepristne prijaznosti.

Nič na tem svetu ni očitno. Očitno je lahko tebi, ne pa tudi samo po sebi. Drugačno stališče od tvojega ni nujno izraz neke notranje nerazčiščenosti.

V to sem prepričana, mene sicer to moti, kadar se koncepti ne razčistijo. Ampak ne toliko, da bi nesmiselno gnala stvar naprej. Tako, da bom tukaj nekako končala, če ne bo kakšne posebne nuje .

Jaz pa mislim, da je v ozadju maričesa prav strah. Tudi v ozadju nekega vedenjskega vzorca. Ker mi nekako čutimo, da nas nekaj omejuje in duši, ampak nimamo poguma se soočiti s tem in preseči. Ker to zahteva veliko analiziranja, potrpljenja, časa, moči in potem smo raje kar taki kot smo. Tudi tisti, ki se zelo malo poglablja vase, po mojem čuti, da ga nekaj omejuje. Za hlinjeno prijaznostjo bi lahko bil vedenjski vzorec in pa strah.

[Boudika]

Jaz pa mislim, da je v ozadju maričesa prav strah. Tudi v ozadju nekega vedenjskega vzorca. Ker mi nekako čutimo, da nas nekaj omejuje in duši, ampak nimamo poguma se soočiti s tem in preseči. Ker to zahteva veliko analiziranja, potrpljenja, časa, moči in potem smo raje kar taki kot smo. Tudi tisti, ki se zelo malo poglablja vase, po mojem čuti, da ga nekaj omejuje. Za hlinjeno prijaznostjo bi lahko bil vedenjski vzorec in pa strah.

 

Ja, to je res - nekdo lahko hlini prijaznost zaradi strahu. Ne vem: recimo zaradi strahu, da sicer ne bo sprejet v družbi ali da bo recimo odpuščen, ker je premalo prijazen do strank.

 

Če pa govorimo o strahu ljudi pred prijaznostjo drugih, pa mislim, da se nanaša na drug tip ljudi. To je strah pred preračunljivo prijaznostjo ali celo kaj hujšega. Od manipulacije, izkoriščanja do skrajnih primerov kot je npr. prijaznost pedofila ali skritega psihopata. Hlinjena prijaznost zajema ves ta spekter.

 

In ne strinjam se z Matjažem, da je ta del spektra nepomemben ali zanemarljiv. Vse to je del naše realnosti.

[Mura]

Čemu objektivno ...večina objektivnega je v bistvu naslonjeno še kako na predsodke in subjektivna merila , ki združujejo objektivnost. Vem- tale beseda je malce tako -objektivno naj bi bilo nekaj dobrega, subjektivno pa kao ne...Pa če dobro razmisliš- ni vedno tako- vsekakor imam raje svojo- subjektivno resnico /dojemanje/ , kot nekaj objektivnega, kjer se naslanjam na dojemanje večine. Ker nikjer ne piše, da je skupna resnica -res resnica in nikjer dobiš potrjeno , da je tvoja -subjektivna -napačna. Za vsakega je njegova prava, čeprav bi po splošnih prepričanjih naj šlo pri subjektivizmu za pogled obremenjen osebnostno, vendar se sam ne strinjam.Povsem v odvisnosti stanja zavesti . Zato pa je večina meril subjektivnega značaja, ker objektivnost vleče v neko čredno družbeno prepričanje, s čemer se pa sam pogosto ne strinjam. In malce tko...se mi zdi skrivati se za izrqazom- sem objektiven...vprašanje je- koliko je to res in seveda- koliko je to pravilno.

Pa tisto ni bila sodba, bi dejal -moja subjektivna ocena v odnosu/ magar pisnem/ , do česar pa mislim, da imam vso pravico...ravno kot tudi ti, ko skočiš po meni...tudi ti imaš to pravico/ vsaj sam ti jo priznavam/ ...

 

fajn se imej

 

 

 

Tista beseda se mi zdi prava- za ostalo /objektivno-subjektivno/ sem pa že pokomentiral malce više - za Muro...

fajn bodi

 

Matjaž, Črtaj enostavmo besedo objektivno iz mojih besed. Je v bistvu čisto odveč. Samo možnost ti je dala, da se vrtiš kot maček okoli vrele kaše in ne komentiraš bistva stvari. Bistvo moje izjave je vendar v tem, da me moti če rečeš nekomu "ti reagiraš preveč čustveno". Kot da bi ti sam bil merilo prave mere čustvenosti! Pa tukaj nič ne spremeni vsega, če potem na koncu dodaš, da si tudi sam včasih tak. Ker če izrekaš sodbe o svoji lastni čustvenosti, je potem samo po sebi jesno, da jih izrekaš na osnovi svojih lastnih izkušenj in pohledov na samega sebe. Čisto nekaj drugega kot če to obesiš nekomu, ki ga sploh ne poznaš.

Besede in pomene se lahko uporablja, lahko pa tudi zlorablja.

 

Jaz pa trdim, da nihče ni preveč čustven.

In tudi prijazen ni nihče preveč. Lahko da samo hlini nekaj. Vendar je potem to hlinjenje nekaj kar nas odbija.

 

Čisto drugi problem je, da lahko pridemo v situacijo, ko zaradi izkušenj, morda ponavljajočih se izkušenj s hlinjeno prijaznostjo vnaprej reagiramo na neko res prijazno gesto sumnjičavo in zadržani.

[Matjaž Bogdan]

Men se pa ne zdi tako. Nasprotno. Je tam, kjer se razčiščuje, kako težko je namreč določiti kaj je objektivno kaj subjektivno in s tem tudi kaj je prijazno in kaj ne.

 

 

 

Ja -saj sem razložil kaj je namen in posledica tega...sam sem za prijaznost....vse ostalo pa ne bom več komentiral ...sem dejal , da je moje mnenje subjektivno ......

 

Matjaž, Črtaj enostavmo besedo objektivno iz mojih besed. Je v bistvu čisto odveč. Samo možnost ti je dala, da se vrtiš kot maček okoli vrele kaše in ne komentiraš bistva stvari. Bistvo moje izjave je vendar v tem, da me moti če rečeš nekomu "ti reagiraš preveč čustveno". Kot da bi ti sam bil merilo prave mere čustvenosti! Pa tukaj nič ne spremeni vsega, če potem na koncu dodaš, da si tudi sam včasih tak. Ker če izrekaš sodbe o svoji lastni čustvenosti, je potem samo po sebi jesno, da jih izrekaš na osnovi svojih lastnih izkušenj in pohledov na samega sebe. Čisto nekaj drugega kot če to obesiš nekomu, ki ga sploh ne poznaš.

Besede in pomene se lahko uporablja, lahko pa tudi zlorablja.

 

Jaz pa trdim, da nihče ni preveč čustven.

In tudi prijazen ni nihče preveč. Lahko da samo hlini nekaj. Vendar je potem to hlinjenje nekaj kar nas odbija.

 

Čisto drugi problem je, da lahko pridemo v situacijo, ko zaradi izkušenj, morda ponavljajočih se izkušenj s hlinjeno prijaznostjo vnaprej reagiramo na neko res prijazno gesto sumnjičavo in zadržani.

 

 

Zdaj , na vem več -ali hliniš ali nočeš ....tole kar si napisal - je poštena budalaština- in ti to veš ....ali pa sam sebi veliko ne priznaš ...povsem mim .....ali sploh veš -kaj pišeš ..in kaj hočeš iz tega...

 

Ja, to je res - nekdo lahko hlini prijaznost zaradi strahu. Ne vem: recimo zaradi strahu, da sicer ne bo sprejet v družbi ali da bo recimo odpuščen, ker je premalo prijazen do strank.

 

Če pa govorimo o strahu ljudi pred prijaznostjo drugih, pa mislim, da se nanaša na drug tip ljudi. To je strah pred preračunljivo prijaznostjo ali celo kaj hujšega. Od manipulacije, izkoriščanja do skrajnih primerov kot je npr. prijaznost pedofila ali skritega psihopata. Hlinjena prijaznost zajema ves ta spekter.

 

In ne strinjam se z Matjažem, da je ta del spektra nepomemben ali zanemarljiv. Vse to je del naše realnosti.

 

 

ma ja- lepo bodi - ti bom zjutraj napisal -če ima sploh smisel ....realnost je zato , da jo malce spreminjamo ...

[doorwoman.p]

Jaz pa trdim, da nihče ni preveč čustven.

In tudi prijazen ni nihče preveč. Lahko da samo hlini nekaj. Vendar je potem to hlinjenje nekaj kar nas odbija.

 

Čisto drugi problem je, da lahko pridemo v situacijo, ko zaradi izkušenj, morda ponavljajočih se izkušenj s hlinjeno prijaznostjo vnaprej reagiramo na neko res prijazno gesto sumnjičavo in zadržani.

 

jst tud tko mislm.. prijaznost ni nekaj normalnega danes.. mislim če je nekdo preveč prijazen

[Boudika]

Ja -saj sem razložil kaj je namen in posledica tega...sam sem za prijaznost....vse ostalo pa ne bom več komentiral ...sem dejal , da je moje mnenje subjektivno ......

Zdaj , na vem več -ali hliniš ali nočeš ....tole kar si napisal - je poštena budalaština- in ti to veš ....ali pa sam sebi veliko ne priznaš ...povsem mim .....ali sploh veš -kaj pišeš ..in kaj hočeš iz tega...

ma ja- lepo bodi - ti bom zjutraj napisal -če ima sploh smisel ....realnost je zato , da jo malce spreminjamo ...

 

No, prvič ne vem, kaj je v tem, kar je Mura napisal takega, da bi lahko označil za budalaštino? V bistvu je navedel čisto tehtne razloge, medtem ko si se jim ti res lepo izognil. Mogoče obstaja kaj, s čimer se ne želiš soočiti? Hočem reči: ni vse, kar je v nasprotju s tabo, slabo ali neumno.

[mayan]

Ne zdi se mi, da smo ravno prijazni, smo pa (morda) avtentični

 

To je to. Avtentičnost - I think that's the highest level of prijaznosti.

[Matjaž Bogdan]

No, prvič ne vem, kaj je v tem, kar je Mura napisal takega, da bi lahko označil za budalaštino? V bistvu je navedel čisto tehtne razloge, medtem ko si se jim ti res lepo izognil. Mogoče obstaja kaj, s čimer se ne želiš soočiti? Hočem reči: ni vse, kar je v nasprotju s tabo, slabo ali neumno.

 

S čem naj bi se soočal..?? Poglej -v tem forumu pišem samo kadar imam drugačno mišljenje kot nekdo drug, ker ne vidim smisla -nekdo napiše TA ZADEVA JE PRIJETNA ..in moj komentar bi bil- SEVEDA, ČUDOVITO, NATANKO TAKO ..Itd -podobne fraze in palci gor...Se mi zdi , da je namen foruma- debate, polemiziranja, izmenjave mišljenj in izkušenj, ne pa prikimavanje vsemu poprek.

Kar sem mislil o prestrašenosti pred prijaznosti- še enkrat- mislim, da je v ozadju take prestrašenosti neraščičeno področje lastnih strahov in da to moramo / če hočemo seveda/ spremeniti. Moja misel je tudi bila, da skozi sebe lahko tudi spremenimo odnos nekoga drugega do nas ..itd...in to je moje mišljenje- če se pa s tem ne strinjaš - je povsem v redu, temu je ta forum tudi namenjen -vse kar je v nasprotju z menoj- lepo sprejemam, le preveč osebnega pristopa nekaterih do posameznikov -se mi zdi pa mal tko..pač tega ne maram ..Nemoram nekoga negirati zato, ker mi je lani v neki temi stopil na žulj- negiral bom vsakega, čigar mišljenje ne ustreza mojemu, kar pa še ne pomeni , da ta nima prav in da imam jaz- ker pač nisem popoln bog...Lahko pa skozi debato dojamem kaj v resnici sploh hoče povedati in morda bom sčasoma razumel -morda celo tudi sprejel njegovo stališče za boljše kot je pa moje. Tak je to ....pa če obračaš koikor hočeš...ostane kresanje mnenj in različnih aspektov- kdor pa ljubi samohvalo in ploskanje na lastne stvaritve, se mi zdi, da ta forum ni ravno pravi naslov...potem pa prihaja do užaljenosti in sproščanja pisnih odnosov na osebnostno ali čustveno raven, kar pa se mi še vedno ne zdi prav..je pa to le moje skromno mnenje, ki ga nikakor ne gre jemati za trditev kot edino pravilno.Zame -tukaj in sedaj - je....če bom pa v zmoti, bom morda to spoznal, priznal in sprejel. Pač se ne strinjam , da je v odnosih potrebna manipulacija, ker stvari doživljam in jih tudi počnem veliko bolj preprosto in odprto...za kakšne manipulacije v prijaznosti- nimam niti časa, ne vidim namena itd....

sem bil malce predolg...

lepo bodi