Pesem o smrti

[Sahtiar]

Zdaj sem se odločil,

Čas je zdaj napočil,

Čas je zdaj da grem

 

Dobro smo se imeli

Velik lepega preživeli,

A na koncu prava beda

Ko te noben več ne pogleda,

In vsi sovražijo te

Življenja konec je!

 

Čas je zdaj da grem

V druga prostranstva se ozrem

Zdaj ko odhajam

 

Še zadnjič vam povem,

Da od tukaj grem,

Sedaj nič več ne bo

kot je nekdaj bilo,

da osvobodim se telesa

neznanega čudesa!

 

Zdaj ko odhajam

ni več meja,

ki se doseči zdaj ne da

 

moja moč dosega oblike

najbolj strašanske krike

sedaj se bo sprostila

vsem bo misli razjasnila

ko duša zapušča telo

čutim energijo nadčloveško

 

ko brezmejno pot nadaljujem jaz

gledam vas

in kričim naglas:

 

ljudje le greh nas še ovira

in naša hudobija

to je tisto kar moč jemlje nam

še vi osvobodite se ovir

ne bojte smrti se

kajti neizbežna je!

 

ko ji gledate v obraz

in čutite njen mraz

nič ne bojte se

 

to je edina resnica prava

ki pot pokaže ti

iz neresnične resničnosti

a verjemite mi

da se bolje z njo sprijazniti je

kakor da ne

 

življenje nam le to

nikoli ni bilo dati namenjeno

a zdaj ko imamo ga

 

le enega samega

neumno se nam zdi

živeti v tej resničnosti

katerega meja je razum

a problem edini je

da ne vemo kaj to je!!!!

 

 

 

 

no to sm napisou kr nisem imel kaj počet povejte kaj mislte

[unis]

bravo priden.

Tukaj maš piškot.

[aakhut]

bravo priden.

Tukaj maš piškot.

 

tachko!!!

glas!!!!

 

mal discipline pa mora bit!!

 

zlomk....tralala

[FixMinze]

Kr kul , sam včasih ti rime falijo, pa ful dolga.....

 

še jaz eno

 

na višku vsakega dneva

na nebu luna odseva

kot jutro v sonce se prebudi

točno ob polnoči

kazalca človeškega, nas smrt doleti

 

spet drugič, v sobo prijatelj vstopi

kot življenje, se novo po sobi razpoči

malo pogleda in klepeta

z njegovim odhodom pa spet smrt je prišla

praznina, ki zeva v delovni dan

od tele smrti postajam zaspan

 

trenutek novega rojstva se zid, da je plača

vsak mesec štrnajstga, če ne prej

pa smrt na računu se obrača

gledam in bulim kako in zakaj

ta smrt kot en zloben, hudoben je zmaj

 

gledam čez okno skoraj zaspim

ko VIDIM!

naša soseda na tleh mrtva leži

hi hi hi ha ha ha

2 mačka mi v smrt je kokla pognala

zej sama na tleh je kot truplo obležala

 

no ja si mislim, sej ni tko slabo

včasih s smrtjo pride lepo

 

[aakhut]

 

ko pride SMRT

te zavijejo v PRT

in nakonc pride na obisk

she KRT.

 

zlomk....tralala

[FixMinze]

smrt je naslednji korak

hoče al noče spozna ga prav vsak

je vseobdajajoča

povsod je navzoča

 

človek raje v misli življenja se vala

in misli še 1000 let še 1000 let

še manj kot 100 v resnici

levo pod grmom mrtvi so ptiči

 

se v mislih dotikam oblaka

na konici prsta smrt me pričaka

popelje navznoter navzven

življenje poslednji je sn

 

smrt me s kamero snema

mi govori

nisi nobena izjema

 

KVA!!! KVA!!! PRAUŠ

da ti nam m***r j**u

ne sej ne

ti sam snemi

sem ravno bil v strašni dilemi

 

 

 

 

 

 

 

 

ko pride SMRT

te zavijejo v PRT

in nakonc pride na obisk

she KRT.

 

zlomk....tralala

 

kratko, jedrnato, učinkovito - zmagovalna

[zerkalo]

Kdor čaka, dočaka pravijo......

[unis]

Zrem ti v oči,

mogoče me slišiš.

Oprosti.

[Sahtiar]

Ko spustimo se v globino

Čutimo praznino

Praznino našega srca

Tako težka in neznana

Z jezo je obdana

Vekomaj prekleta

Zmerom sabo vzeta

 

Ni ga več načina

Ne svetega ji sina

In ni več molitve

Ki bi pomenila odrešitve

Tega prekletstva hudega

Ostaja le še up

Ki spremlja ga obup

 

Edina svoboda prava

Se nič več ne prepoznava

Kajti to je smrt

Odreši nas vsega

Grdega in lepega

Tukaj se vse konča

Kjer se resnica prepozna

 

Ko ostaja le obup

Začutiš zadnji up

To je pot od tod

A njena prostranstva

Niso naša znanstva

Temveč druga pot

Ki popelje nas od tod

 

Tukaj ali tam

zmerom spoznam

da resnice prave ni

to je iluzija

ki se od nas odbija

ko se je enkrat osvobodiš

vnovično zaživiš

 

 

napisano:27.10.07 8:35

Tim

Bencik

 

 

 

 

 

 

no še ena taka

[aakhut]

 

napis na nagrobniku mojga pokojnega frenda:

VSE ZHIVLJENJE SEM BIL ZDRAV...

ZDAJ PA TOLE!!

 

zlomk....tralala

[alef]

 

ko pride SMRT

te zavijejo v PRT

in nakonc pride na obisk

she KRT.

 

zlomk....tralala

 

Pozabul si na črve...

Samo bi z njimi zjebal rimo...

[aakhut]

Pozabul si na črve...

Samo bi z njimi zjebal rimo...

 

oh, le zakaj, zakaj,

bi chrvi ne pospremili me v raj...

 

zlomk...tralala

[Sahtiar]

smrt je naš najbolj sveti rešitelj

[doorwoman.p]

smrt je naš najbolj sveti rešitelj

 

Sahtiar.. mogoče bi se mogel mal zamislit.. zakaj si takšen pesimist?

ne vem, ali hočeš končati z življenjem ali pa samo čakaš da te bo smrt odrešila?

 

no.. če boš končal potem itak nima smisla, če pa čakaš.. zakaj jo ne bi dočakal z notranjim zadovoljstvom? z tem, da si v sebi miren.. zgleda, da nisi če si takšen pesimist.. poskušaj živeti življenje tako, da boš v sebi zadovoljen.

 

in ne vem če je smrt rešitelj.. mislim, da ni. saj duša potovanje nadaljuje.. tko jaz mislim.

[nosorog]

Če se lohka pesem o smrti nanaša tud na smrt živali, vem eno fantastično:

 

 

Čiv, čiv, pjeva ptič,

Hov, hov, laje psič,

zine psič - ode ptič.

 

Bob Rock, 21.04.1978, New York.

 

lalala

[Sahtiar]

ne vem, ali hočeš končati z življenjem ali pa samo čakaš da te bo smrt odrešila?

 

vsi vemo da se to življenje konča s smrtjo tko da sam govorim dejstva. Odrešitelj pa naj bi bila zato kar nas reši vseh tegob

[Tonks]

vsi vemo da se to življenje konča s smrtjo tko da sam govorim dejstva. Odrešitelj pa naj bi bila zato kar nas reši vseh tegob

 

Vseh tegob te lahko reši tudi življenje, samo zadost časa je treba vztrajat. V tem našem lajfu so zmeraj slabe in ful dobre stvari; ko si zadost na dnu se enkrat že zasuka navzgor. Življenje je v bistvu zanimivo, če ga gledaš za nazaj; se da tud slabim stvarem smejat in vidt za kaj vse so bile dobre.

 

LP

[zerkalo]

Če se lohka pesem o smrti nanaša tud na smrt živali, vem eno fantastično:

Čiv, čiv, pjeva ptič,

Hov, hov, laje psič,

zine psič - ode ptič.

 

Bob Rock, 21.04.1978, New York.

 

lalala

 

:wOOt:

[doorwoman.p]

Vseh tegob te lahko reši tudi življenje, samo zadost časa je treba vztrajat. V tem našem lajfu so zmeraj slabe in ful dobre stvari; ko si zadost na dnu se enkrat že zasuka navzgor. Življenje je v bistvu zanimivo, če ga gledaš za nazaj; se da tud slabim stvarem smejat in vidt za kaj vse so bile dobre.

 

LP

 

če ga gledaš nazaj.. SE STRINJAM .. vse se da obrnit na dobro, če verjameš da je vsaka stvar za neki dobra..

[Sahtiar]

Največja moč,

globoko v nas se skriva,

ko bi jo le lahko odkrili,

svoje misli razjasnili.

 

A ta moč skrivnostna,

izven našega razuma,

je mir lastnega uma,

ki spremlja nas povsod.

 

A ostaja še težava,

ki postavlja jo naš um,

in to je pogum,

da osvobodimo jo.

 

Največjo skrivnost človeško,

zlobo našega srca,

katere moč se prepozna,

ko vse prepozno je.

 

Napisano: 29.10.07

Tim Bencik

 

no kva mislte

[unis]

govoriš o koncu časa

jezi srcu in veselju

doma te niso naučili

da onstran uma je beseda

 

govoriš še o težavi

in problema uma

ki lepo se rima z merico poguma

mogoče ti natočim kanček ruma?

Mogoče tudi ne

 

tako kot praviš sam

pijanost spremlja nas povsod

in izven našega razuma

skriva se kresnička

 

kresnička mala

če vežeš jihh vpozredno

tok življenja porazdeliš

bolj ne štekam tega pointa

mogoče zto k ne maram powerpointa?

 

no a bo vredu?

[Sahtiar]

Ko čas se izteka,

in ni ga več človeka,

ki bi preprečil to,

kar se zgodilo bo.

 

Konec se bliža,

kmalu vsem jasno bo,

kar jim do zdaj nikoli ni bilo,

in to je smrt.

 

Vse se bo končalo,

se pravico prepoznalo,

naš rešitelj zdaj je tu,

začetek večnega miru.

 

Še zadnjih nekaj let,

potem gremo umret,

to čas je dragocen,

ni stvari ki ti več pomen.

 

In na koncu ni več misli,

in ni več strahu,

ko smrt je tu.

 

Napisano: 5.11.07

Tim Bencik

 

 

no?

[aakhut]

 

k si tauzhnt let mrtu,

si shele na zachetku vechnosti....

 

zlomk....tralala

[Guest Mačona]

umrlo je vse ...

še tisto malo,

kar je bilo,

je veter odnesel,

sneg ti obraz je prekril,

skril, potuhnil, ogradil si se,

pustil vprašanja, tišino,

že zdavnaj si mi govoril

z ledenimi dotiki,

zgovornimi pogledi,

pokvaril si bližino,

uničil harmonijo,

spravil v depresijo,

spet si celim rane,

zapiram vase pred ljudmi,

ne verjamem več v srečo dveh,

slej ko prej me zaboli.

umrlo je vse in znova se rojevam.

[unis]

letite metulji sedaj poletite v zrak!

veter jim krila negibno premika

bolečina odcepi pogled na trpljenje

odcepi še enkrat odcepi še enkrat

koliko zlomov lahko še prenesem?

metulji, spreminjam se v metulja

medla slika izginja v krikih

kje sem, kdo sem.

pobegnil sem življenju

v sanjah mislim da letim