preseganje vedenjskih vzorcev

[Ksenia]

joj ne, všeč mi je bil tvoj stavek... samo všeč... prav moja energija je v njem ) Mantis nič slabega, samo fajn mi je

[cipcipilonika]

nosorog in vsi ostali sodelujoči:

[nosorog]

Kadar namreč nisi kreativen, nisi niti srečen, oziroma iščeš srečo v adomestkih izven sebe.

Sklepamo lahko, da velja enako za Boga. Njegova zavest ma potrebo po tem, da se azvija (še vedno se, zato ni popoln!!!!!!!!!!!!!!!), da pa se lahko razvija, potrebuje materialno okolje.

 

Tole zgoraj je pa hud preskok...sklepamo lahko, da velja enako za Boga - to je počlovečenje Boga. Tu se bolj strinjam s kabalistom, ki pravi, da je vse igra.

 

Jebi ga, Ante. Kakor zgoraj, tako spodaj; stvari na vseh ravneh potekajo po enakih načelih. To je vendar eden temeljnih zakonov s Smaragdne plošče. Da bi nas pa tako sposoben razum, kot je Božji, ustvaril zato, da bi se mal igral, se mi zdi pa dost absurdna trditev. Nekje sem že Mantis napisal, da je značilnost sposobnega razuma ta, da dela stvari z namenom.

 

 

Mantis, nisem vedel, da si teološko nadarjena. Mi je pa všeč, čeprav se ne bi strinjal s celoto.

 

Tud jaz sem ta, ki sem, pa zato nisem popoln. Izpostavljenega citata torej ne prepoznavam kot nekaj, kar bi namigovalo na popolnost.

Ti si res ta, ki je, kar je že popolno, ampak poleg tega si še mnogo drugih stvari zaradi katerih nisi popoln.

 

Ne vem, kwa ste s stavkom "Jaz sem ki sem" zapeli za popolnost. Ne verjamem namreč, da se nanjo nanaša. Stavek izhaja iz debate Mojzesa z Bogom (goreči grm). Mojzes je Boga vprašal, kako mu je ime, on pa je odgovoril "EHJEH AŠER EHJEH". In že 3200 let si razlagalci svetih tekstov niso edini, kaj te besede sploh pomenijo. Ašer recimo lahko pomeni "tisti", "kateri" ali pa "to". Ehjeh pa ima koren v besedi "biti", pri tem pa ni jasen čas. Ehjeh torej lahko pomeni"jaz sem", "jaz bi lahko bil" ali pa "jaz bom bil". Glede na to, da se beseda pojavi dvakrat, bi se lahko nanašala tudi na različna časa - prvič recimo na "jaz sem", drugič pa "jaz bom": lahk pa tudi "jaz bom tisti, ki bom" ali pa, kot interpretirajo ponavadi "jaz sem ki sem". In mene to bolj asociira na večnost, kot pa na popolnost!!!

 

 

 

 

Saj lahko še enkrat razlozim.

 

Mantis, brez zamere, ampak če želiš, da na kakšno tvojo trditev repliciram, jo postavi v sprejemljiveši dolžini, oziroma če želiš, da odgovorim na kakšno vprašanje, ga zastav neposredno. Meni se res ne ljub brati teh dolgih zadev in v njih iskati bit, ki jo hočeš povedati.

 

Morda zato le par besed, ki se nanašajo na popolnost. Marsikdo reče, da je recimo tudi človek popoln in takšno trditev se s filozofske plati da zagovarjati. Popolnost, k jo imam v mislih, ko govorim o Bogu pa se nanaša na dve postavki:

- 1. vprašanje, ali je razvit do konca (in s tem popoln) ali se še razvija?

 

in

 

- 2. trditev - če je popoln, je nezmotljiv.

 

1. Če vzamemo spet za izhodišče "Kakor zgoraj, tako spodaj" vidimo, da človek takrat, ko doseže nek cilj, ki si ga je idaliziral, ni dosegel neke trajne sreče. Obratno. Ko cilj dosežeš, s tem razpade energija vzroka delovanja. Zato pravimo, da nam smisel in polnost dajeta pot in ne cilj. Če to sedaj prenesemo na delovanje Boga, vidimo, da ga bo izpolnjeval proces razvoja. Ko se bo zaključil, ko bo popoln, bo razpadlo tisto, kar ga je v njegovem delovanju gnalo in bo v pizdi.

 

2. Iz Svetega pisma vidimo, da je Bog zmotljiv in torej ni popoln. V primeru vesoljnega potopa in recimo Sodome in Gomore, ljudje niso ravnali tako, kot je Bog od njih pričakoval, zato jih je zjebal (ampak v prvi fazi so bila njegova pričakovanja drugačna, ko se je pokazalo v resnici, zmotil se je torej in ta konkretna primera najjasneje pokažeta, da za razvoj zavesti dejansko potrebujemo materialno okolje!!!!!!!!!!!!!!!!!). Konec koncev pa se mu je isto zgodilo (zajeb) tudi v primeru hudobnih angelov, ki jih je zato MORAL izgnati i nebes.

 

gdordelatagreši.com gdordelaserazvija.pres gdorgrežinipopoln.si

 

lalala

[emanuel]

Boga še ni nihce nikoli videl. Ce bi ga bil, bi umrl, to je ze staro vedenje iz biblije.

 

Res je staro vedenje

Ki je v časih Mojzesa res veljalo.

Ampak že dolgo ne velja več.

Bol točno od tedaj, ko se je rodil Jezus .

[emanuel]

Ne vem, kwa ste s stavkom "Jaz sem ki sem" zapeli za popolnost. Ne verjamem namreč, da se nanjo nanaša. Stavek izhaja iz debate Mojzesa z Bogom (goreči grm). Mojzes je Boga vprašal, kako mu je ime, on pa je odgovoril "EHJEH AŠER EHJEH". In že 3200 let si razlagalci svetih tekstov niso edini, kaj te besede sploh pomenijo. Ašer recimo lahko pomeni "tisti", "kateri" ali pa "to". Ehjeh pa ima koren v besedi "biti", pri tem pa ni jasen čas. Ehjeh torej lahko pomeni"jaz sem", "jaz bi lahko bil" ali pa "jaz bom bil". Glede na to, da se beseda pojavi dvakrat, bi se lahko nanašala tudi na različna časa - prvič recimo na "jaz sem", drugič pa "jaz bom": lahk pa tudi "jaz bom tisti, ki bom" ali pa, kot interpretirajo ponavadi "jaz sem ki sem". In mene to bolj asociira na večnost, kot pa na popolnost!!!

 

 

Morda zato le par besed, ki se nanašajo na popolnost. Marsikdo reče, da je recimo tudi človek popoln in takšno trditev se s filozofske plati da zagovarjati. Popolnost, k jo imam v mislih, ko govorim o Bogu pa se nanaša na dve postavki:

- 1. vprašanje, ali je razvit do konca (in s tem popoln) ali se še razvija?

 

in

 

- 2. trditev - če je popoln, je nezmotljiv.

 

1. Če vzamemo spet za izhodišče "Kakor zgoraj, tako spodaj" vidimo, da človek takrat, ko doseže nek cilj, ki si ga je idaliziral, ni dosegel neke trajne sreče. Obratno. Ko cilj dosežeš, s tem razpade energija vzroka delovanja. Zato pravimo, da nam smisel in polnost dajeta pot in ne cilj. Če to sedaj prenesemo na delovanje Boga, vidimo, da ga bo izpolnjeval proces razvoja. Ko se bo zaključil, ko bo popoln, bo razpadlo tisto, kar ga je v njegovem delovanju gnalo in bo v pizdi.

 

2. Iz Svetega pisma vidimo, da je Bog zmotljiv in torej ni popoln. V primeru vesoljnega potopa in recimo Sodome in Gomore, ljudje niso ravnali tako, kot je Bog od njih pričakoval, zato jih je zjebal (ampak v prvi fazi so bila njegova pričakovanja drugačna, ko se je pokazalo v resnici, zmotil se je torej in ta konkretna primera najjasneje pokažeta, da za razvoj zavesti dejansko potrebujemo materialno okolje!!!!!!!!!!!!!!!!!). Konec koncev pa se mu je isto zgodilo (zajeb) tudi v primeru hudobnih angelov, ki jih je zato MORAL izgnati i nebes.

 

gdordelatagreši.com gdordelaserazvija.pres gdorgrežinipopoln.si

 

lalala

 

Na jugi Egipta je zlo star tempelj, ki se danes poarabljeno imenuje Abu Simbel.

kar pride iz ja-bum-sem-bil, oziroma jaz bom, sem in sem bil.

Iz časov, ko so egipčani poznali enega in edinega Boga.

 

Jaz sem tisti, ki sem, preprosto pomeni Tistega, ki za razliko od vseh ostalih ni ustvarjen, ampak iz njega vse izhaja in je torej kot Praduh Stvarnik vsega, kar je.

 

 

Se pa strinjam z Mantis, da je Bog popoln in nezmotljiv.

Trditve, da ljudje niso ravnali, kot je Bog pričakoval, potop in Sodoma ne potrjujeta. Kaj pa veš, kaj je Bog pričakoval? Ljudje so imeli možnost, da ravnajo tako in drugače, saj so imeli svobodno voljo, in če je dal Bog ljudem svobodno voljo, verjetno ni bil tako neumen, da ne bi predvidel, da lahko ravnajo tudi slabo. Ljudje so bli tisti, ki so se zmotil, in ne Bog. Živlenje, kot so ga živel, pač ni služilo duhovnemu razvoju, in je bilo kot tako brez pomena. In ni nihče drug zjebu ljudi, ampak so se sami. V Sodomi niso hotel poslušat opozoril angelov, ker so preveč zapadl v posvetnost in kurbarijo, zato so postal žrtve žveplenega vulkanskega izbruha, ki je vse organsko spremenu v sol.

In še danes je tam Mrvo morje, nad katerim niti ptiči ne letajo.

 

Je pa pri vsej zadevi en navidezen paradoks. Vse, kar je, izhaja iz Boga. Po tej logiki je Bog ustvaril tako dobro, kot tudi slabo. Vendar pa je v osnovi vse ustvarjeno dobro, kar pa je postalo slabo, je postalo slabo po lastni volji. In tako drži, da je vse ustvaril Stvarnik, ampak čeprav je marsikaj slabega, ni bilo nič slabega ustvarjeno. Je to mal težko razumet, ampak tako pač je.

 

Sem zasledu tud tole;

"Povedal sem, da to sklepam na osnovi biblijske trditve, "da nas je ustvaril po lastni podobi", Ker ni fizično bitje, smo mu podobni po tem, da imamo zavest."

Bog je Duh, in človek, ustvarjen po božji podobi, je duhoven človek. Geneza govori tudi o človekovem duhovnem razvoju; najprej je nebo in zenlj - kot dojenček, s svojo duhovno (nebo) in telesno (zmlja) zasnovo, preko obdobij, ko divjajo v človeku notranji viharji, pa do "Človeka" v duhovnem pomen, poduhovljenega človeka.

 

 

Mimgrede, ko omenjaš Tomažev evangelij: "Razcepi les in našel me boš; dvigni kamen in tam bom ..."

se spomniš na "bodite popolni, kot je popoln nebeški Oče" iz Matejevega

 

O tem, kakšen je namen vsega tega, pa jutri - al pa kdaj drugič.

 

No, na kratk, Bog je popoln!

[nosorog]

Se pa strinjam z Mantis, da je Bog popoln in nezmotljiv.

 

Jaz sem napisal, zakaj menim, da ni popoln. Napiši še ti, zakaj misliš, da je popoln. Predvsem pa me zanima, ali ga imaš za zavest in če da, ali meniš, da se še razvija, ali je do konca razvita?

 

Trditve, da ljudje niso ravnali, kot je Bog pričakoval, potop in Sodoma ne potrjujeta. Kaj pa veš, kaj je Bog pričakoval? Ljudje so imeli možnost, da ravnajo tako in drugače, saj so imeli svobodno voljo, in če je dal Bog ljudem svobodno voljo, verjetno ni bil tako neumen, da ne bi predvidel, da lahko ravnajo tudi slabo.

 

Še enkra ponavljam - lastnost sposobnih zavesti je, da delajo stvari z namenom. Ker je Bog različne stvari ustvaril, jih je zagotovo z nekim namenom. In če jih je moral potem razjebati, je jasno, da njegova pričakovanja niso bila izpolnjena.

Vesoljni potop me npr. spominja na slikarja, ki z neko sliko, ki jo je naslikal, ni bil zadovoljen, zato jo je fuknil stran in začel slikati novo.

[nosorog]

zaradi dialoga med bogom in satanom, padlim angelom. Kako dobro sta sodelovala in se čisto zares pogovarjala. Se je iz njega rodilo, z razlogom. To je popolnost.

 

Da še mal zatežim - Bog je nedvomno ustvaril satana, ampak sem prepričan, da ne z namenom, da bi bil njegov nasprotnik. Zadeva se mu je pač izrodila, stvari se niso razvijale tako, kot je pričakoval. In to torej ne more biti popolnost.

[emanuel]

Če napišem, da smatram, da je Bog popoln, potem verjetno tudi sledi, da ima popolno zavest in nima več potrebe da bi se razvijal. Se pa lahko ljudje sevede še razvijamo. In v tem vidim tud namen stvarstva. Zakaj menim, da je Bog popoln, je pač moj osebni pogled. To težko dokazujem, vsekakor pa lahko izpodbijam argumente tistih, ki dokazujejo, da Bog ni popoln (mimgrede, kako boš komentiral mojo tezo).

 

Prispodoba s slikarjem je do neke mere dobra, je pa ena bistvena razlika. Slika ni živa, in sama se3 ne more spreminjat. Bol primerna bi bila primerjava s programerjem, ki napiše program, ki se nato sam spreminja in razvija, neodvisno od programerjeva volje, in dela nove male programe. Ko slikar konča delo, se slika ne spreminja več, življenje samo pa je ena sama sprememba. In če so ljudje, ki so se odvrnil od Boga, v svojem napuhu spodkopal veliko goro, in sprostil ogromno maso podzemnih voda ter povzročil potop, to zame ni dokaz, da je Bog nepopoln. Tudi stari Etioptski rokopisi omenjajo, da je Bog svaril Adamove potomce pred potopom, itak pa velja, da kdor sam tako hoče, se mu ne godi krivica. Vsake tolk časa pa je treba stvari prečistiti. In Bog čisti bolj redko, pa zato tolk bolj temeljito.

 

Torej, svobodna volja je nujna za človekov duhovni razvoj, iz svobodne volje pa pride tud sranje, kar ne pomen, da Bog ni popoln, sranje je pa treba vsake tolk cajta spucat.

 

Brez svobodne volje pa bi bili ljudje zgolj stroji in tukaj pol ni napredka.

[cipcipilonika]

.....maaaahhhhh...

 

sej ko se bo vesolje nazaj skrčilo v začetno točko, se bomo mi vsi skup tud vrnili tja, razsvetljeni al ne, izpopolnjeni al ne;

 

kaj je bilo okoli te začetne točke, te pikice? kje je bil takrat bog? v okoli ali v pikici? ali okoli pikice ne obstaja niti zavest? torej, tudi bog ne??

 

al kaj,

 

ma meni je še manj jasno kot mi je kdaj koli bilo: preveč sem se zapela pri uvodnih temah knjige, grem zdaj dalje..

[nosorog]

To težko dokazujem, vsekakor pa lahko izpodbijam argumente tistih, ki dokazujejo, da Bog ni popoln (mimogrede, kako boš komentiral mojo tezo).

 

Poglej Emanuel, kar se tiče popolnosti ali nepopolnosti Boga, ne eden, ne drugi, ne moreva ničesar dokazovat, saj gre za presežen pojem; lahko se o tem le pogovarjava. O mehanizmu različnega prepoznavanja istih stvari, pa sem tudi pisal v prvem odgovoru Mantis - povsem normalno se mi torej zdi, da iste stvari prepoznamo različno. Tudi prepričevati te ne nameravam v nič. Če dovoliš, bom le po točkah izpostavil nekaj "večnih resnic" in nekaj logičnih sklepov, kateri iz njih izhajajo. Mislim, da je o njih vredno razmisliti. S temi točkami pa bom v bistvu komentiral spodnja dva tvoja stavka.

 

Če napišem, da smatram, da je Bog popoln, potem verjetno tudi sledi, da ima popolno zavest in nima več potrebe da bi se razvijal. Se pa lahko ljudje sevede še razvijamo. In v tem vidim tud namen stvarstva. Zakaj menim, da je Bog popoln, je pač moj osebni pogled.

 

1. Poenostavljena trditev iz Smaragdne plošče, iz katere bom izhajal: "Kakor zgoraj, tako tudi spodaj - stvari na vseh ravneh potekajo po enakih zakonitostih." (gre za enega temeljnih kozmičnih zakonov, zato bi skorajda moral držati)

 

2. Bog nas je ustvaril po svoji podobi. Ker je Bog nekakšna zavest, razum ..., smo mu podobni po tem, da je tudi nam dodelil razum, zavest ...

 

 

3. Če prvi zakon velja, lahko sklepamo, da so potrebe in značilnosti božje zavesti enake, kot potrebe in značilnosti človekove zavesti.

 

4. Pri sebi vidimo, da do razvoja zavesti, učenja ... prihaja skozi izkušanje (razmišljanje o nekem problemu preprosto ni dovolj, saj se v preksi marsikaj pokaže drugače, kot si zamislimo). Za izkušanje je seveda potreben materialni svet. Če prvi zakon velja, lahko sklepamo, da ga za svoj razvoj potrebuje tudi zavest Boga.

 

5. Vidimo, da so potrebe človekove zavesti predvsem to, da izkuša ljubezen (jo sprejema in daje) in ustvarjalnost (le ustvarjalnost je tisto, kar nas na dolgi rok zadovoljuje, skozi njo pa se tudi razvjamo). Če prvi zakon velja, ima enake potrebe tudi Bog. Da lahko npr. ljubezen izkuša in v popolnosti spozna, je moral:

- ustvariti materialni svet in človeka;

- človeku dati svobodno voljo, kajti ljubezen spoznaš le takrat, ko poteka v skladu s svobodno voljo obeh (če recimo nekomu rečeš: ljubil te bom, če boš tak in tak, ljubezen umre)

Ljubezen resnično spoznaš, ko poznaš njeno obilje in pomanjkanje. Ker je Bog oziroma božja zavest v vsakem od nas, izkuša obilje in pomanjkanje ljubzni skozi naše dobre ali slabe medsebojne odnose in skozi naš odnos do vsega ustvarjenega (narava ...). Bog nas po tej logiki torej potrebuje, da se sam uči in pridobiva znanje.

 

6. Ko nekaj ustvarimo, razpade vzrok našega energijskega delovanja. Zato nas izpolnjuje delovanje in ne stanje, ko dosežemo cilj. Analogno prvemu zakonu lahko sklepamo, da velja enako za Boga. Že na prvi pogled je vidno, da je ena postavk vesolja evolucija. Če je Bog v vsem, se razvija hkrati z vsem, saj od ustvarjenega ni ločen. Evolucija še poteka, cilj še ni dosežen, zato kaže, da se Bog razvija paralelno s tistim, kar je ustvaril. Tule pridemo tudi do drugega razloga, zakaj nam je dodelil relativno avtonomno zavest - Ena zavest ima o nekem problemu enega ali nekaj mnenj. Bog pa je ustvaril ogromno zavesti in posameznim zavestim skreira le še okoliščine, v katerih bodo pokazale celo paleto rešitev (vse možne). Le skozi izkušnje in iznajdljivoat (ali neiznajdljivost) ljudi, ki jih je ustvaril, Bog spozna se možne načine reakcij o posamezni situaciji.

 

 

 

sej ko se bo vesolje nazaj skrčilo v začetno točko, se bomo mi vsi skup tud vrnili tja, razsvetljeni al ne, izpopolnjeni al ne;

 

Za zadnjo točko pa bom uporabil še tvoj komentar oziroma vprašanje.

 

7. Popolnost je zapleten pojem. Kdaj je človek sploh popolnoma razvit? Ko se zavest v posamezni inkarnaciji razvije do določene stopnje, začne propadati fizično telo, ki se nazadnje vrne v prvobitnost (prah ), zavest pa živi naprej in se spet inkanira. Po analogiji prvega zakona lahko sklepamo, da se enako dogaja z zavestjo Boga in fizičnem vesoljem. Pri določeni stopnji razvoja zavesti Boga, se začne fizično vesolje krčiti (propadati), dokler se ne vrne v prvobitnost (točko). Zavest Boga pa živi naprej in proces se začne znova (novi veliki pok).

 

lalala

 

Uh, aja: še ena na ful bogokletna: Jezus ame sploh ni bog, ampak le vrhunski duhovni učitelj

[nataly]

Saj ni nihče rekel, da je bil Bog, ampak Božji sin in mati mu je bila ena navadna občanka. Pač menda kraljevega rodu, ampak ni panike..

Seveda pa je res bil vrhunski duhovni učitelj

[Kabalist]

Ampak že dolgo ne velja več.

Bol točno od tedaj, ko se je rodil Jezus

Boga videti? Bog je že od nekdaj viden in vsem na ogled, a žal ljudje zaradi nepozornosti ne spregledajo in ne vidijo Boga. Dokler je človek ujetnik suženjstva okoliščinam, toliko časa je slep za očitno.

[cipcipilonika]

zdej bom pa pametna:

 

boga razumem kot energijo, kot zavest ipd, in ji ne morem pripisovati človeških lastnosti - ne morem rečt da nekaj pričakuje, razmišlja itd.

 

kako lahko energija to počne? se zmoti npr.

 

pač, deluje po drugih zakonih energije. Če se druge energije odvijajo v eno smer, posledično se bo temu ta energija, torej energija, ki smo jo poimenovali "bog", odzvala. Alipozitivno ali negativno. In nima veze, da bo ta bog" koga poslal v pekel, ga kaznoval... ker je kdo od nas kaj grdega naredil. To grdo dejanje "on" prepozna kot negativno energijo oziroma vrsto energije (saj negativno smo jo mi poimenovali), na katero "odreagira" na določen način (negativno). In obratno.

 

Ne pa da bi on zdaj sortiral, predalčkal itd.

 

Tko jaz ta hip razumem.

 

če delamo nekaj dobrega, je to dobra energija in bo povzročila "dober" odziv od te zavesti, od "boga". In obratno. In če bomo srali in srali osebno in globalno, bo tudi energija "srala" po nas in to bo naš konec, pa ne, ker bi se on tako odločil, ampak ker tak pač je zakon.

 

Zdaj pa naj mi kdo ki to bere pove, če me je razumel , ker še sama nism zihr, če sem se

[nosorog]

Kaj pa je pričakoval?

 

Sploh ni pomembno - gre le za načelno zadevo. Dejstvo, da nekaj skenslaš, samo po sebi govori, da si pričakoval nekaj drugega.

 

 

zdej bom pa pametna:

 

boga razumem kot energijo, kot zavest ipd, in ji ne morem pripisovati človeških lastnosti - ne morem rečt da nekaj pričakuje, razmišlja itd.

 

kako lahko energija to počne? se zmoti npr.

pač, deluje po drugih zakonih energije. Če se druge energije odvijajo v eno smer, posledično se bo temu ta energija, torej energija, ki smo jo poimenovali "bog", odzvala. Alipozitivno ali negativno.

 

Po mojem mal mešaš zavest Boga, ki bi ji moderni fiziki rekli univerzalno informacijsko polje (UIP) in univerzalno energijsko polje (UEP, prana, qi ...). UIP si nekaj zamisli, iz UEP je pa gadivo, iz katerega idejo udejani.

 

In nima veze, da bo ta bog" koga poslal v pekel, ga kaznoval... ker je kdo od nas kaj grdega naredil. To grdo dejanje "on" prepozna kot negativno energijo oziroma vrsto energije (saj negativno smo jo mi poimenovali), na katero "odreagira" na določen način (negativno). In obratno.

 

Nikoli nisem nikjer v knjigi omenil nikakršnega pekla. Govoril pa sem o mehanizmih, ki jih uporablja Bog za to, da delamo tako, kot njemu paše - če smo kreativni in delujemo z ljubeznijo, nas nagradi z občutki zadovoljstva in sreče, če delamopizdarije, če ne delamo nič in sejemo sovraštvo, skuša naše početje korigirati tako, da se človek počuti slabo, zboli ... časih pa mu elo ustreza, da recimo kdo koga rani, celo ubije, saj folk tudi takšne izkušne rabi za učenje odpuščanja.

 

Ne pa da bi on zdaj sortiral, predalčkal itd.

 

Tko jaz ta hip razumem.

 

če delamo nekaj dobrega, je to dobra energija in bo povzročila "dober" odziv od te zavesti, od "boga". In obratno. In če bomo srali in srali osebno in globalno, bo tudi energija "srala" po nas in to bo naš konec, pa ne, ker bi se on tako odločil, ampak ker tak pač je zakon.

 

Aha, pardon. Sproti berem in komentiram, pa vidim, da si tule pravzaprav že sama odgovorila.

 

Zdaj pa naj mi kdo ki to bere pove, če me je razumel , ker še sama nism zihr, če sem se

 

 

Jes se nč ne prtožujem, men je vse čist razumljivo berljivo napisano...

 

Če komentar leti na knjigo, tudi sam mislim, da je napisana dovolj razumljivo. Tele debate o popolnosti itak niso iz vsebine; če me spomin ne vara, v knjigi nikjer nisem postavil trditve, da Bog ni popoln (niti da je popoln), govoril pa sem o tem, da se (še) razvija. Tele debate klele so bolj kot ne "spremljevalni pojav"

 

lalala

[cipcipilonika]

ja, te misli se mi sproti pojavljajo.

Knjigo berem počasi ker mi je zanimiva in se skušam (čeprav mi gre to v življenju TEŽKO) ne zaletavati prehitro.

 

lp milivili

[emanuel]

1. Poenostavljena trditev iz Smaragdne plošče, iz katere bom izhajal: "Kakor zgoraj, tako tudi spodaj - stvari na vseh ravneh potekajo po enakih zakonitostih." (gre za enega temeljnih kozmičnih zakonov, zato bi skorajda moral držati)

 

2. Bog nas je ustvaril po svoji podobi. Ker je Bog nekakšna zavest, razum ..., smo mu podobni po tem, da je tudi nam dodelil razum, zavest ...

3. Če prvi zakon velja, lahko sklepamo, da so potrebe in značilnosti božje zavesti enake, kot potrebe in značilnosti človekove zavesti.

 

4. Pri sebi vidimo, da do razvoja zavesti, učenja ... prihaja skozi izkušanje (razmišljanje o nekem problemu preprosto ni dovolj, saj se v preksi marsikaj pokaže drugače, kot si zamislimo). Za izkušanje je seveda potreben materialni svet. Če prvi zakon velja, lahko sklepamo, da ga za svoj razvoj potrebuje tudi zavest Boga.

 

5. Vidimo, da so potrebe človekove zavesti predvsem to, da izkuša ljubezen (jo sprejema in daje) in ustvarjalnost (le ustvarjalnost je tisto, kar nas na dolgi rok zadovoljuje, skozi njo pa se tudi razvjamo). Če prvi zakon velja, ima enake potrebe tudi Bog. Da lahko npr. ljubezen izkuša in v popolnosti spozna, je moral:

- ustvariti materialni svet in človeka;

- človeku dati svobodno voljo, kajti ljubezen spoznaš le takrat, ko poteka v skladu s svobodno voljo obeh (če recimo nekomu rečeš: ljubil te bom, če boš tak in tak, ljubezen umre)

Ljubezen resnično spoznaš, ko poznaš njeno obilje in pomanjkanje. Ker je Bog oziroma božja zavest v vsakem od nas, izkuša obilje in pomanjkanje ljubzni skozi naše dobre ali slabe medsebojne odnose in skozi naš odnos do vsega ustvarjenega (narava ...). Bog nas po tej logiki torej potrebuje, da se sam uči in pridobiva znanje.

 

6. Ko nekaj ustvarimo, razpade vzrok našega energijskega delovanja. Zato nas izpolnjuje delovanje in ne stanje, ko dosežemo cilj. Analogno prvemu zakonu lahko sklepamo, da velja enako za Boga. Že na prvi pogled je vidno, da je ena postavk vesolja evolucija. Če je Bog v vsem, se razvija hkrati z vsem, saj od ustvarjenega ni ločen. Evolucija še poteka, cilj še ni dosežen, zato kaže, da se Bog razvija paralelno s tistim, kar je ustvaril. Tule pridemo tudi do drugega razloga, zakaj nam je dodelil relativno avtonomno zavest - Ena zavest ima o nekem problemu enega ali nekaj mnenj. Bog pa je ustvaril ogromno zavesti in posameznim zavestim skreira le še okoliščine, v katerih bodo pokazale celo paleto rešitev (vse možne). Le skozi izkušnje in iznajdljivoat (ali neiznajdljivost) ljudi, ki jih je ustvaril, Bog spozna se možne načine reakcij o posamezni situaciji.

 

 

lalala

 

Mojster Echart je zapisu, da je Bog vse, in ne vse Bog. Oziroma drugače povedano, vse je iz Boga, in ne Bog iz vsega. Čisti Duh ne more bit bolj čist, kot je. Po mojem ne potrebuje materialnega stvaestva za svoj razvoj, ampak je vse ustvaril iz ljubezni. Je čista ljubezen in resnica, in bolj čist ne more biti. Po mojem bi bilo bolje reči, da Bog ustvarja človeka po svoji naravi, in ne samo, da ga je ustvaril, kajti duhovni razvoj človeka je resnično ustvarjanje človeka. Ko se človek razvija, po svoji naravi vse bolj postaja Bogu podoben, kar je šele resnično ustvarjane človeka po božji podobi. Zame je Bog točka absolutnosti, višje ne gre.

 

Kakor zgoraj, tako spodaj, zame preprosto pomeni, da je duhovno nad materialnim, in ne obratno. Da je materija iz ideje, in ne ideja iz materije, kot uči materialistična filozofija. Ko na nekem svetu duhovni potencial doseže dovolj visoko stopnjo, se razvije višja oblika življenja, in ne obratno. In evolucija je pot ustvarjanja človeka, in ne razvoja Boga. Če tukaj citiram Lorberja;

 

Pogosto ste že slišali o selitvi duš. Daljna jutrova dežela še dandanes trdno veruje v to. Toda ta vera je pri njih zelo omadeževana, ker naj bi se po njihovem človeške duše vračale v živalsko meso. Ampak še zdaleč ni tako.

 

Večinoma sem vam že povedal, da se duša človeka s tega sveta zbere iz mineralnega, rastlinskega in živalskega kraljestva in se povzpne do človeške duše, in tudi, kako se to v ustaljenem redu dogaja. Toda vzratno ne potuje več nobena še tako nepopolna duša, razen v duhovnem srednjem kraljestvu po zunanji pojavnosti, da bi se ponižala in potem morebiti poboljšala. Ko se to zgodi do določene stopnje, čez katero se potem zaradi pomanjkanja višjih sposobnosti ne more nadaljevati, lahko takšna duša preide zgolj v blaženost ustvarjenih bitij na kakšnem drugem svetu, se pravi v njegovem duhovnem delu, ali pa, če hoče, še enkrat stopi v meso ljudi te zemlje, si po tej poti morda pridobi višje sposobnosti in z njihovo pomočjo doseže celo Božje otroštvo.

 

Tako potujejo tudi duše z drugih svetov v meso ljudi te zemlje, da bi si v njem pridobile tiste neštete duhovne lastnosti, ki so potrebne za dosego resničnega Božjega otroštva.

 

Ker pa je ta zemlja takšna šola, jo tudi obravnavam s toliko potrpljenja, uvidevnosti in potrpežljivosti. Kdor od vas zmore to razumeti, naj razume; toda to naj obdrži zase, ker ne bo dano vsem, da bi razumeli vse skrivnosti Božjega kraljestva. Če pa vendarle najdete koga, ki je otrok kar se da pravega duha, temu lahko postopno odkrivate eno skrivnost za drugo, toda tudi tedaj samo zanj; kajti Jaz hočem, da si pravi človek vse to pridobi z lastno prizadevnostjo po mojem (to je Jezusovem) nauku."

 

Tega, da se mi matramo na tem svetu, Bog ne rabi, mi pa rabmo.

[emanuel]

Za zadnjo točko pa bom uporabil še tvoj komentar oziroma vprašanje.

 

7. Popolnost je zapleten pojem. Kdaj je človek sploh popolnoma razvit? Ko se zavest v posamezni inkarnaciji razvije do določene stopnje, začne propadati fizično telo, ki se nazadnje vrne v prvobitnost (prah ), zavest pa živi naprej in se spet inkanira. Po analogiji prvega zakona lahko sklepamo, da se enako dogaja z zavestjo Boga in fizičnem vesoljem. Pri določeni stopnji razvoja zavesti Boga, se začne fizično vesolje krčiti (propadati), dokler se ne vrne v prvobitnost (točko). Zavest Boga pa živi naprej in proces se začne znova (novi veliki pok).

 

lalala

 

Uh, aja: še ena na ful bogokletna: Jezus ame sploh ni bog, ampak le vrhunski duhovni učitelj

 

Ampak, ko se duša rezvije vsaj do 3/4, se ji ni treba veš inkarnirati, in se lahko razvija tudi v duhovnem svetu, čeprav je razvoj v materialnem sveti dinamike, ki mu ga daje dvojnost, velik hitrejši. Na reinkarnacijo ne moreš gledat kot na večno ponavljajoč proces, ravno nasprotno, človekova inkarnacija v materialnem svetu je nujna, reinkarnacija pa ne. Res je podobnost med začasnostjo materialnega vesolja in žačasnostjo človekovega zemeljskega življenja, saj je vsa materija, in s tem vse na materijo vezano, v naprej obsojena na konec - smrt. Ampak, kot sem že napisu, po moje je vse materialno ustvarjeno za razvoj človeka, in ne za razvoj Bga, Bog tega ne rab. Kar je popolnoma duhovno, ne more bit bolj duhovno.

 

Ta tvoja končna misu se mi ne zdi bogokletna, sam slepa. Grem takoj stavt za gajbo pira, da če bi imel vpogled, bi videl, da večina krščanskih nedeljskih vernikov in duhovnikov deli tvoj pogled, ampak se vsi grejo eno farso, ki se je že razvila v parodijo same sebe, kjer vsi en drugmo lažejo. Če temu ni tako, potem ne bi držal evangelijshki stavek "Na svetu je bil in svet je po njem nastal - in svet ga ni spoznal" iz začetka Janezovga evangelija. Ampak ppo moje to še kako drži.

[emanuel]

jaz vsekakor nisem dorasla debati a bi rada vedla, če smo bli iz enosti vzeti in je cilj spet prit v enost -pa zakaj no??? kdo in čemu nas je iz te enosti iztrgal in vrgel sem?

Človek je bitje, ki izhaja iz Svetlobe in Ljubezni, ter se od njiju loči, da postane LASTNA IN SAMOSTOJNA Svetloba in Ljubezen, in ne zgolj večno od stvarnika odvisno ustvarjeno bitje.

[nosorog]

Saj ni nihče rekel, da je bil Bog, ampak Božji sin in mati mu je bila ena navadna občanka. Pač menda kraljevega rodu, ampak ni panike..

Seveda pa je res bil vrhunski duhovni učitelj

 

Božji sin je bil v takšni meri, kot si ti božja hči. Mislim, da si napak razlaaš brezmadežno spočetje. Pri tem je šlo za nekaj drugega. Jožef in Marija sta čist normalno seksala, s tem, da je Jožef "pazil". In pri tem je vsakič na rjuhi ostal moker flek. Potem enkrat ni pazil in fleka pač ni bilo. Čez 9 mesecev pa se je rodil Jezus. Brezmadežna je bila torej ob spočetju le rjuha.

 

Se grem psihično pripravt na to, da me kdo zdele ornk skurca kot brezbožneža ...

[cipcipilonika]

biblija, v tej obliki (pa verjetno tudi v osnovni) je itak pisana v prispodobah.

Meni je samo smešno, niti ne čudno - ma niti ne smešno, bolj zanimiv, kako preprost folk dobesedno jemlje vse te krščanke zadeve...

 

v cerkev grem samo ob obletnici smrti tasta, zaradi moža oz. žlahte, sicer mi v cerkvi ni všeč, vzdušje niti nič, me zamori, dolgčas...

mi je pa všeč bila ena cerkvica, v bistvu kapelica bolj, nekje v Italiji, ne spomnim se več, kje, je pa menda najstarejša krščanska, noter ni NIČESAR, samo nekaj mozaikcev, prav čutiš lahko neko prijetno prisotnost... taka polkrožna kupolica...ful lepo. Tja bi hoila vsak danmalo pomenit se z "Bogcom"

[Ksenia]

brezmadežno je zame v ljubezni, torej zame to pomeni da je bil spočet v brezmadežni ljubezni, med dvema ki nista imela v sebi v tistem trenutku "slabih" misli... ja sej vem nepobošljiv romantik sem

[cipcipilonika]

sam zakva je ona pol Jožefu rekla, da jo je Bog zaplodil??!!

[Ksenia]

ker je v njem videla Boga ok, sigurno grem na grmado, spet

[cipcipilonika]

pol greva skup

meni je žeprofesor v sr.šoli rekel, da če bi dans ble grmade, bi zihr mene zažgal...

pa če bi m človk vidu, si ne bi mislil

 

pa v bibličnih časih so ženske še pri60-ih (tam nekje no) rojevale

[Samson23]

...sem koncno dobil nosorogovo knjigo v knjiznici... zanimiv pristop...

..zanima pa me kako je z morfogenetskimi polji pri posvojenih otrocih?... pa recimo, da so otrokovi biološki starši mrtvi celo otrokovo življenje in da dejansko celo življenje živi s krušnimi starši...