Čas

[nimbus]

potemtakem uporabljamo za kavzalnost v nematrialnem področju besedo razlog, v materialnem, tj. fizikalnem pa vzrok.

sam čas je vseen jeba veš. jaz bo zdaj kmal trideset in ne vem ali se moram zdaj vesti kot spoštovan, odrasel in bogaboječ državljan, v očeh drugih tudi visokomoralen mož s perspektivo ljubečega soproga in skrbnega očeta ali pa lahko tako kot doslej še naprej breskrbno vrtam po nosu, se praskam po riti in včasih tudi iz samega užitka rignem od zadovoljstva. zato ima čas definitivno notranjo funkcijo in določeno časovno obdobje predstavlja določeno informacijo. ker drugače jaz sploh ne vidim razloga zakaj bi šteli leta in še več, zakaj bi sploh spraševali drug drugega po letih. kaj s tem pravzaprav hočemo zvedetix?x odgovor na to vprašanje po mojem mnenju pove tudi nekaj o tem našem času.

 

[Antoninus]

potemtakem uporabljamo za kavzalnost v nematrialnem področju besedo razlog, v materialnem, tj. fizikalnem pa vzrok.

sam čas je vseen jeba veš. jaz bo zdaj kmal trideset in ne vem ali se moram zdaj vesti kot spoštovan, odrasel in bogaboječ državljan, v očeh drugih tudi visokomoralen mož s perspektivo ljubečega soproga in skrbnega očeta ali pa lahko tako kot doslej še naprej breskrbno vrtam po nosu, se praskam po riti in včasih tudi iz samega užitka rignem od zadovoljstva. zato ima čas definitivno notranjo funkcijo in določeno časovno obdobje predstavlja določeno informacijo. ker drugače jaz sploh ne vidim razloga zakaj bi šteli leta in še več, zakaj bi sploh spraševali drug drugega po letih. kaj s tem pravzaprav hočemo zvedetix?x odgovor na to vprašanje po mojem mnenju pove tudi nekaj o tem našem času.

 

Ja, naj se neha to povpraševanje po letih. Tudi jaz bom naslednje leto 30. Razlika med mladostjo in starostjo je pa v tem, da je v mladosti pred tabo neskončna prihodnost, v starosti pa je za tabo samo zelo kratka preteklost. Kar se pa tiče brezskrbnega vrtanja po nosu - go for it. Razna čudaštva moramo razviti še pred starostjo, drugače nam bodo pravili, da se nam je na stara leta zmešalo.

[nimbus]

Torej, dokler breskrbno vrtam po nosu in se praskam po riti, samo dejanje implicira na mojo nedoraslost, tj. mladost, ne glede na mojo zemeljsko starost. No, vidiš, dragi Antoninus (bi jedal Platon), tako sva družno ugotovila, da čas ni sama na sebi stoječa entiteta temveč svoj obstoj dolguje našemu načinu zaznavanja.

 

P.s: razpisujem peticijo za ustavno spremembo, kjer se bo spraševanje po letih razumelo kot hud vdor v človekovo zasebnost in intergiteto ter se posledično kaznovalo z najstrožjo zaporno kaznijo

 

[mayita]

tule bi rad omenil einsteinovo relativnost, ki pravi ravno obratno. hitreje, ko se gibaš, počasneje ti teče čas, dlje časa živih. ker drugače tudi ne bi mogli znanstveno razložiti zakaj kolesarji tak dolgo živijo. ampak posluši še eno finto... ko se giblješ pa s svetlobno hitrostjo, tj. ultimative speed, takrat se pa čas ustavi. takrat pa ni nič več nič. a ma NAČ. Ommmmmmmmmmmmm. večno življenje.

 

 

ta einsteinova relativnost je razlaga, zakaj se tisti ki jih vesoljci ugrabijo ne postarajo.Zaenkrat nam še ni uspelo potovati tako hitro da bi se lahko pogovarjali o takem času ali relativnosti. in temu nikakor ne moreš reči večno življenje. To so vzporedni časi. Ti se recimo premikaš s svetlobno hitrostjo , tebi se ne bo zdelo da večno živiš , kajti čas boš dojemal isto kot ga zdaj. V dveh sekundah boš naredil recimo par let, tisti ki se pa premika tako kot se zemlja premika, se mu bo pa zdelo da večno živiš.

[nimbus]

ko stopnjuješ hitrost, teče čas vse počasneje in se ne gre samo za takšno zavest, ampak celo telo počasneje utripa, tj. vibirira, tiktaka in se s tem počasneje stara. svetlobna hitrost ali pa neskončna masa ali pa še kakšni takšni pojmi pa v fiziki predstavljajo področje singularnosti, tj. stanje stvari, ko jih ne moreš več opisati z eksaktno matematično držo, temveč se moraš zateči k poeziji in umetnosti. in v tej singularnosti se čas ustavi in to je večno življenje. in ne morem ti napisati kako lahko človek fizikalno zdrži tak pritisk, tj. fizikalne pogoje singularnosti. v te namene uporabljam domišljijo.

 

[mayita]

ko stopnjuješ hitrost, teče čas vse počasneje in se ne gre samo za takšno zavest, ampak celo telo počasneje utripa, tj. vibirira, tiktaka in se s tem počasneje stara. svetlobna hitrost ali pa neskončna masa ali pa še kakšni takšni pojmi pa v fiziki predstavljajo področje singularnosti, tj. stanje stvari, ko jih ne moreš več opisati z eksaktno matematično držo, temveč se moraš zateči k poeziji in umetnosti. in v tej singularnosti se čas ustavi in to je večno življenje. in ne morem ti napisati kako lahko človek fizikalno zdrži tak pritisk, tj. fizikalne pogoje singularnosti. v te namene uporabljam domišljijo.

 

 

Ne morem se strinjati s tabo, še posebej ne če vse temelji na singularnosti.kako pol lahko dokažeš da to kar govoriš je res, da ni to samo tvoje ugibanje ali plod tvoje domišlije ali koga drugega.

torej ti praviš, če recimo hitiš v službo, torej stopnuješ hitrost,bo tvoj čas začel delovati počasneje? Kam se ti pol mudi?

a si že kdaj videl debelega kolesarja ali debelega voznika formule ali letalca hitrih letal? Vsi so suhi. Zakaj? ker ko se premikaš hitro, tvoje telo tudi porabi veliko energije, tvoje srce teče hitreje, lahko sam probaš. Vsedi se na kolo in se vozi, začni pospeševati, me zanima če bo tvoje srce začelo biti počasneje. Fora je v tem ko se hitro premikaš porabiš veliko energije, se potiš.Tvoje telo porabi vse zaloge, torej nimaš veliko šans da se začnejo kopičiti odvečne stvari v tvojem telesu,torej raka ali kašne zastrupitve bolj težko doživiš, hkrati treniraš srčno mišico tako da je srce močnejše. tukaj je skrivnost dolgega življenja, kolesarjev, kajti kolesarjenje je tudi relaksacijsko, torej dobro zdravilo. seveda če te kašen avto ne povozi ali če ne pretiravaš.

[nimbus]

čaki, čaki mayita. zdele bova mela pa midva šnel kus srednješolske fiske. to kar ti govoriš o kolesarjih in o voznikih F1 je newtonova fiska, ki z določenimi popravki enačb sicer postane einsteinova, vendar ko računamo pospeševanje in neko linearno gibanje (v stilu s=v*t) pri majhnih brzinah (glede na svetlobno hitrost), postanejo zanemarljiva. naj bom bolj konkreten. čas se ustavlja ko se približujemo svetlobni hitrosti in to ne linearno, zato tudi potrebujemo čedalje več in več energije za pospeševanje v enakih razdelkih. za zadnji fičnik skoraj neskončno energijo, skoraj pravim zato, ker neskončna plus neskončna ne more bit neskončna. skoraj neskončna plus skoraj neskončna pa lahko. ok, to je moj umotvor. torej, če greš ti v službo namesto 20 km/h 50 km/h, je to v primerjavi s svetlobno hitrostjo zanemarljiva razlika oz. lahko daš mirne duše enačaj (spomni se... funkcija ni linearna). ko se boš pa gibala z 80 odstotno svetlobno hitrostjo, potem boš pa lahko občutila efekt. torej, mayita, sama beseda singularnost govori o tem, da se vse enačbe sesujejo, vsi parametri zamajejo in takšna čuda, ki so nekoč in nekdaj veljala za neke konstante, postanejo pijane osmice (znak za neskončnost). če najdeš nekoga, ki dokaže zgoraj opisano stanje singularnosti, dobi nobelove nagrade za mir vsako leto naslednjih par stoletij. veš kaj to pomeni nekaj dokazat... ali se sploh zavedaš, da v bistvu sploh ni stvari, ki jo lahko dokažeš ne pretiravam... sem samo picajzlast

torej, če goniš biciklo ne boš debel zato, ker porabljaš energijo. če voziš f1 tudi ne boš debel zato, ker boš natreniran "u nulo", da jo boš lahko sploh vozil. kakšen bajsek zaradi Gjev ne bi mogel več držati glave na vratu po parih ovinkih. itd...

torej... ne zmišljujem si jaz... to si oni znanstveniki...

 

[mayita]

čaki, čaki mayita. zdele bova mela pa midva šnel kus srednješolske fiske. to kar ti govoriš o kolesarjih in o voznikih F1 je newtonova fiska, ki z določenimi popravki enačb sicer postane einsteinova, vendar ko računamo pospeševanje in neko linearno gibanje (v stilu s=v*t) pri majhnih brzinah (glede na svetlobno hitrost), postanejo zanemarljiva. naj bom bolj konkreten. čas se ustavlja ko se približujemo svetlobni hitrosti in to ne linearno, zato tudi potrebujemo čedalje več in več energije za pospeševanje v enakih razdelkih. za zadnji fičnik skoraj neskončno energijo, skoraj pravim zato, ker neskončna plus neskončna ne more bit neskončna. skoraj neskončna plus skoraj neskončna pa lahko. ok, to je moj umotvor. torej, če greš ti v službo namesto 20 km/h 50 km/h, je to v primerjavi s svetlobno hitrostjo zanemarljiva razlika oz. lahko daš mirne duše enačaj (spomni se... funkcija ni linearna). ko se boš pa gibala z 80 odstotno svetlobno hitrostjo, potem boš pa lahko občutila efekt. torej, mayita, sama beseda singularnost govori o tem, da se vse enačbe sesujejo, vsi parametri zamajejo in takšna čuda, ki so nekoč in nekdaj veljala za neke konstante, postanejo pijane osmice (znak za neskončnost). če najdeš nekoga, ki dokaže zgoraj opisano stanje singularnosti, dobi nobelove nagrade za mir vsako leto naslednjih par stoletij. veš kaj to pomeni nekaj dokazat... ali se sploh zavedaš, da v bistvu sploh ni stvari, ki jo lahko dokažeš ne pretiravam... sem samo picajzlast

torej, če goniš biciklo ne boš debel zato, ker porabljaš energijo. če voziš f1 tudi ne boš debel zato, ker boš natreniran "u nulo", da jo boš lahko sploh vozil. kakšen bajsek zaradi Gjev ne bi mogel več držati glave na vratu po parih ovinkih. itd...

torej... ne zmišljujem si jaz... to si oni znanstveniki...

 

 

dobro si povedal

 

Ampak meni se še vedno porajajo vprašanja na to ,kako lahko neskončnosti dodaš skorajneskončnost ali kaj drugega, če pa je neskončnost?

neskončnost je tudi nedoločenka ali kako se temu reče, v glavnem ni določena, če ne ,se ne bi imenovala neskončnost. torej če daš dve neskončnosti skupaj dobiš dvojno neskončnost in temu lahko sam še bolj dokazano rečeš neskonšnost, ne vem no po moji logiki. Tudi če daš neskončnosti plus skoraj neskončnoist( ne vem kaj bi to lahko pomenilo) je pol zadnja cifra neskončnost. če vodi dodaš vodo imaš več vode, ne moreš reči da to pol ni voda.imaš prav vse je samo ugibanje in v taki situaciji ne moreš nič dokazati. dober trik, sam kam to pelje?

[nimbus]

no, mayita, sedaj sva pa na spolzkem pdoročju miselnih orgazmov

 

moja razlaga je ta, da si človek ne more razumsko predstavljati neskončnosti, tako kot si tudi sublimnega ne more. ampak pred določeno kvantiteto, pred določenim zorom in pri določeni koncentraciji duha uvidi tisti PRESEŽEK, ki mu požene kocine navzgor. in to je največ kar lahko homo sapiens sapien normalis doseže. če pa razmišljaš samo strogo razumsko, si pa lahko neskončnost predočiš oz. definiraš samo negativno (negativno, kot ideologijo po antoninosu ). vse kar si razum lahko predstavlja, z njim operira, razlaga in pri tem uporablja logične funkcije, je omejeno, zamejeno, tj. na takšen ali drugačen način definirano (realna števila so vsa števila, ki bla bla bla). tako je tudi svet v logični terminologiji univerzalna množica. tisto, kar JE, pač je. ampak ni neskončna, je univerzalna in končna. in, ker si po logičnem zakoni neprostislovnosti znamo predstavljati vsako protislovje določenega definiranega pojma, si znamo predstavljati tudi neskončnost. ampak tam odpovejo vse te sumacije, deljenja, množenja itd. to je področje singularnosti... enega... ommmmm-a

 

tako si jaz to razlagam. in podobne mislene orgazme daje poleg neskončnega tudi sublimno NIČ-a

 

[bbs]

za Cookie-ja

 

deliva popolnoma isto mnenje kar se tiče mnenja o času, zanimivo, zanimivo, ....

 

kako si prišel do njega ?

 

logično sklepanje ali po duhovni poti ?

[mayan]

Nekoč je bil otok, na katerem so živela vsa čustva: Sreča, Žalost, Znanje in še mnogo drugih, vključno z Ljubeznijo.

Nekega dne je bilo čustvom sporočeno, da se bo otok potopil, tako so vsa pripravila svoje čolne in odšla, razen Ljubezni. Ljubezen je bila edina, ki je ostala. Ljubezen je hotela vztrajati do zadnjega trenutka.

Ko se je otok že skoraj potopil, se je Ljubezen odločila prositi za pomoč. Mimo je prišlo Izobilje v veliki ladji.

Ljubezen je rekla: »Izobilje, me vzameš s sabo?« Izobilje je odgovorilo: »Ne morem. V mojem čolnu je veliko zlata in srebra. Tukaj ni prostora zate.«

Ljubezen se je odločila, da povpraša Puhlost, ki je šla ravno mimo v prelepem čolnu.

»Puhlost, prosim pomagaj mi.«

»Jaz ti ne morem pomagati, Ljubezen. Vsa si mokra in lahko uničiš moj lepi čoln«, je odgovorila Puhlost.

Žalost je bila blizu, zato je Ljubezen tudi njo prosila za pomoč. »Žalost, naj grem s tabo.«

»Oh, Ljubezen, tako sem žalostna, rada bi bila sama.«

Mimo je prišla tudi Sreča, ki pa je bila tako srečna, da ni niti slišala, kako jo Ljubezen kliče.

Kar naenkrat pa je bilo slišati glas: »Pridi, Ljubezen, lahko greš z mano.« Bil je starec.

Ljubezen se je počutila tako blaženo in srečno, da je starca pozabila povprašati po imenu.

Ko sta prispela na kopno, je starec odšel svojo pot.

Ko je Ljubezen spoznala, kako hvaležna je lahko starcu, je vprašala Znanje, še enega starca: »Kdo mi je pomagal?«

»To je bil Čas«, je odgovorilo Znanje.

»Čas?« je rekla Ljubezen. »Toda, zakaj mi je pomagal ravno Čas?«

Znanje se je modro nasmehnilo in reklo: »Ker samo Čas lahko razume, kako velika je Ljubezen.

[light]

Jaz lahko povem samo, kako se čas čuti na drugem svetu (po smrti). To je skupno skorajda vsem, ki so imeli obsmrtno izkušnjo.

 

-Vse na tem svetu je odvisno od časa, nekaj je novo, nekaj je staro.

 

-vse v drugem svetu je odvisno od večnosti.

 

Na drugem svetu ljudje popolnoma izgubijo občutek za čas, tam časa ni. Niti približno ne morejo opisati koliko časa so bili tam, ker popolnoma izgubijo občutek za čas. Kljub temu pa se jim popolnoma izostrijo vsi čuti. Hočem reči, da se ljudje čutijo veliko bolj žive po smrti, kot pa za časa življenja. Pa razumi, če moreš.

[mayita]

Jaz lahko povem samo, kako se čas čuti na drugem svetu (po smrti). To je skupno skorajda vsem, ki so imeli obsmrtno izkušnjo.

 

-Vse na tem svetu je odvisno od časa, nekaj je novo, nekaj je staro.

 

-vse v drugem svetu je odvisno od večnosti.

 

Na drugem svetu ljudje popolnoma izgubijo občutek za čas, tam časa ni. Niti približno ne morejo opisati koliko časa so bili tam, ker popolnoma izgubijo občutek za čas. Kljub temu pa se jim popolnoma izostrijo vsi čuti. Hočem reči, da se ljudje čutijo veliko bolj žive po smrti, kot pa za časa življenja. Pa razumi, če moreš.

 

 

 

 

pa smo spet pri te temi, cool, je slišati tvojo izkušnjo, in imaš prav. samo moramo se zavedati da tudi mi nismo imeli vedno časa. čas so izumili za kontroliranje ljudi in človeške mentalitete.Za sam obstoj mi ne potrebujemo časa.svet brez šasa bi bil raj .

in beseda neskončnost- to pomeni da se življenje ne konča. vzamimo krog naprimer, tam kjer boš želel začeti se bo tudi končalo in hrati začelo še enkrat in tako je z našimi življenji.

povej mi kako dojemaš svet zdaj ko si to izkusila, še vedno verjameš v boga oziroma če si kdaj, ali si z to izkušnjo začela vrjeti, ali kako si ga dojela?

[mayita]

no, mayita, sedaj sva pa na spolzkem pdoročju miselnih orgazmov

 

moja razlaga je ta, da si človek ne more razumsko predstavljati neskončnosti, tako kot si tudi sublimnega ne more. ampak pred določeno kvantiteto, pred določenim zorom in pri določeni koncentraciji duha uvidi tisti PRESEŽEK, ki mu požene kocine navzgor. in to je največ kar lahko homo sapiens sapien normalis doseže. če pa razmišljaš samo strogo razumsko, si pa lahko neskončnost predočiš oz. definiraš samo negativno (negativno, kot ideologijo po antoninosu ). vse kar si razum lahko predstavlja, z njim operira, razlaga in pri tem uporablja logične funkcije, je omejeno, zamejeno, tj. na takšen ali drugačen način definirano (realna števila so vsa števila, ki bla bla bla). tako je tudi svet v logični terminologiji univerzalna množica. tisto, kar JE, pač je. ampak ni neskončna, je univerzalna in končna. in, ker si po logičnem zakoni neprostislovnosti znamo predstavljati vsako protislovje določenega definiranega pojma, si znamo predstavljati tudi neskončnost. ampak tam odpovejo vse te sumacije, deljenja, množenja itd. to je področje singularnosti... enega... ommmmm-a

 

tako si jaz to razlagam. in podobne mislene orgazme daje poleg neskončnega tudi sublimno NIČ-a

 

 

 

A si že razrešil uganko o neskončnosti? oziroma singularnosti? Mogoče se ljudje preveč ukvarjajo z umetno inteligencko ko probajo rešiti ta vprašanje.

[krog]

bedarije filozofske , to sploh ni čas ampak želja po nečem , ona je tista ki ustvari nemir in občutje časa , da je treba neki dobit nardit , neki kar še ni zdej , drgač pa ma človek skos neki v glavi ži za cel življenje naprej za vsak dan , tak de se je ži preglobok zapleto de bi sploh lahk zastopo kaj pravim , če ni ničesar več za nardit pa zaplavaš v neki kar se imenuje zdaj al pa večno , za vas je to sam beseda da se nebi najdo kdo ku bo reko da ve kaj je to zdaj , ti si čas , tvoja butasta glava ustvarja čas ku ga v resnici ni , ker neve da je vse tak kot je pa se tega z izmišljenimi željami pa nemirom ne da spremenit , grozn je hodit po ulici pa vas gledat s tistimi vašimi usmerjenimi glavami ku jih vaše misli vlečejo nekam , živi mrtvaki ujeti v izmišljen čas , vsak ma pa svojga sevede , en je pač bol živčn ku zamuja na šiht ku pa drug ku ve da bo pršo ko bo pač pršo pa tega s svojo glavo ne more spreminjat pa je mal bol pomirjen v seb , pa to vela za vse v zvezi s časom , je edini zakon časa kot ga lahko občuti bitje , o teoriji relativnosti pa pozabte ker bi mogl najprej razumet kaj je materializem , pa niste sposobni niti kanček. pa ne bluzit nazaj ker tak pač je , če je človek butast je pač butast pa je to zelo močna stvar v njegovi iluzorni glavi ku jo lahk nardi za en korak naprej , da prizna. he he