Alan_New 9. december 2007 Avtor Prijavi Deli 9. december 2007 Saj v tem je ravno problem, ker ti misliš, da je to nekdo drug.Zame pa to ni nihče drug, nič tujega.Ne razumem te točno, kaj hočeš povedat. Je to, da ko obdaruješ nekoga in rečeš, da je darilo prinesel Jezušček, Miklavž ali kdorkoli že, se tako poistovetiš s tisto "energijo"? Če je tako, zakaj potrebuješ neke druge osebe in ne moreš to storiti iz sebe? Če sem kaj zablodil in narobe razumel, me popravi... Citiraj Possible—but highly unlikely. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Mura 9. december 2007 Prijavi Deli 9. december 2007 ˙poglej zgoraj post št.26.Gre zgolj za to, da se po mojem mnenju nekaj dogaja na duhovni ravni, nekaj pa se dogaja na materijalni ravni.Jaz pač mislim, da obstajajo zelo visoko razvita duhovna bitja, ki nimajo več fizičnega telesa. Zato tudi ne morejo neposredno delovati v fizičnem svetu. Lahko pa delujejo z našo pomočjo ali skozi nas, če smo za to odprti. Toisto velja za Kristusa.Če potem rečem, da je to darilo od Kristusa, ne pomeni, da to darilo ni od mene, da je od nekoga drugega. To pomeni, da sem bil pri izbiri (in morda pri izdelavi- saj ni treba, da se vse kupi!) navdihnjen z močjo kristusovega duha, ki pa ni tuja, ker je v meni samemu.Drugi problem pa je, da so uradni zastopniki vere na zemlji, vero popolnoma zmaterijalizirali in si zaradi tega od njih poučeni ljudje pogosto ne morejo pod Kristusom predstavljati ničesar drugega kot nekega (tujega) bradatega moškega. Če kdo tak potem reče, da je darilo od (kaj vem koga...), potem seveda laže. Se pa diskusija res dotika čisto temeljnih stvari.Je bila morda tukaj že kdaj kaka tema o pomenu pravljic in pravljičnih bitij? Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Tipka 9. december 2007 Prijavi Deli 9. december 2007 Od kje potreba, da lažemo svojim in drugim otrokom (in tudi odraslim) o teh izmišljenih bitjih, ki prinašajo darila? Zakaj ohranjamo to tradicijo? In če že je tradicija obdarovanja, zakaj moramo zasluge za darila pripisovati izmišljenim bitjem in ne moremo kar reči, da mi podarjamo (še posebej v primeru otrok)? Alan, kaj to pomeni lagati ?a si preprican, da so ta bitja izmisljena ? kaj je laz in kaj resnica ? Mojca 1 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
janko 9. december 2007 Prijavi Deli 9. december 2007 A ko sem začel spoznavati za svet, sem hotel samo golo resnico, čista dejstva, pa če so fajn ali ne.dobrodošel v realni svet ...ki ga kroji ameriški dolar. in če bi ga enkrat mal bl podrobn pogledu, gor med drugim piše: IN GOD WE TRUST (če se ne motm, to zna bit šef od telih stricou)ja! miklauž in usi ostali so. pa če pomislm, kuko rad mam na cajte čokolado, jih je še velik premal 1 Citiraj sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm.... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 9. december 2007 Prijavi Deli 9. december 2007 Seveda sem bil otrok. Veliko sem sanjal, verjel v vse mogoče, še posebej v Miklavža, imel sem namišljenega prijatelja in sploh živel v svojem svetu. A ko sem začel spoznavati za svet, sem hotel samo golo resnico, čista dejstva, pa če so fajn ali ne. Starši so mi od takrat dalje morali vse povedati, ker prej nisem odnehal. Spoznanje, da teh pravljičnih bitij ni, sem doživel kot laž s strani staršev. In prav nič mi manjkala "pravljičnost", ker je itak bila zgolj laž, iluzija. Kaj naj s temi nepotrebnimi stvarmi? In kaj ni iluzija, Alan?Kako lahko veš, kako lahko z gotovostjo trdiš da tvoje videnje sveta, ta "gola resnica" kot jo imenuješ, ni iluzija? To se ti zdi zaradi lune, ki jo imam v raku. Ma nemoj... Ti tudi... Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
janko 9. december 2007 Prijavi Deli 9. december 2007 no ewo...sam da sm vam dolar omenu, pa ste koj utihnli Citiraj sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm.... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Alan_New 10. december 2007 Avtor Prijavi Deli 10. december 2007 Alan, kaj to pomeni lagati ?a si preprican, da so ta bitja izmisljena ? kaj je laz in kaj resnica ? Mojca In kaj ni iluzija, Alan?Kako lahko veš, kako lahko z gotovostjo trdiš da tvoje videnje sveta, ta "gola resnica" kot jo imenuješ, ni iluzija? Nepotrebna in nekoristna relativizaranja. Na tak način zaide diskusija (če je sploh bila) vedno v slepo ulico oz. v začaran krog, kjer je vse lahko vse in hkrati nič. Pa bom vseeno poskusil odgovoriti. 1. Kaj pomeni lagati... A je sploh smiselno kaj odgovoriti? 2. To SO de facto izmišljena bitja. V to mi ni treba biti prepričan, ker je pač tako in to dejstvo je neodvisno od mene. Če že imajo kakšen obstoj, kjer so realna, je to v svetu človeške domišljije. 3. Kaj je laž in kaj resnica je seveda odvisno od situacije. V okviru debate o izmišljenih bitjih, ki naj bi prinašala darila, se mi zdi več kot očitno, kaj je laž in kaj resnica. 4. V končni fazi je vse lahko iluzija. Ampak taka izjava je spet pesek v oči in bežanje pred življenjskimi dejstvimi. 5. To lahko tako trdim, ker sem tako spoznal. Mislim, da noben mentalno zdrav človek ne more trditi, da Dedek mraz/Miklavž/Božiček obstaja v našem fizičnem svetu. In to je resnica; če pa tega ne moreš sprejeti, pa reciva, da je izjava, da ne obstajajo bolj verjetna, kot pa izjava, da dejansko obstajajo. no ewo...sam da sm vam dolar omenu, pa ste koj utihnli Ko je v igri denar, vsi obmolknejo. Je pa tisti "V boga verjamemo" na dolarju še en manipulativni trik, paradoks "sekularne" države... Citiraj Possible—but highly unlikely. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
janko 10. december 2007 Prijavi Deli 10. december 2007 enkrat sm meu enga šefa. meu je malo morje enih nazivou. pa sm zihr, da je več al manj use dobu sam zato, k je znou ceu popoune govort, pa nč povedat. še prfoksi so se ga naveličal, pa majo fuuuuuuullllllllll cajta... Citiraj sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm.... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Tipka 10. december 2007 Prijavi Deli 10. december 2007 Nepotrebna in nekoristna relativizaranja. Na tak način zaide diskusija (če je sploh bila) vedno v slepo ulico oz. v začaran krog, kjer je vse lahko vse in hkrati nič.Jaz bi dodala samo to, da ima vsaksvojo resnico in nobena ni nic manj pomembna, prava ali izmisljena, kot druga.In tukaj se pac konca ( ali zacne ). Tako, kot ti, sem tudi jaz to spoznala oz. se boljse , jaz to VEM..... Mojca 1 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 10. december 2007 Prijavi Deli 10. december 2007 4. V končni fazi je vse lahko iluzija. Ampak taka izjava je spet pesek v oči in bežanje pred življenjskimi dejstvimi. Vprašal sem kaj NI iluzija... 5. To lahko tako trdim, ker sem tako spoznal. Mislim, da noben mentalno zdrav človek ne more trditi, da Dedek mraz/Miklavž/Božiček obstaja v našem fizičnem svetu. In to je resnica; če pa tega ne moreš sprejeti, pa reciva, da je izjava, da ne obstajajo bolj verjetna, kot pa izjava, da dejansko obstajajo. Alan, jaz sem to spoznal že pri devetih letih... Pa v pravljice tudi ne verjamem več.Berem jih pa še, pa sanjat tudi še znam... Moje mentalno zdravje je pa v redu, čeprav se nekateri s tem ne bi strinjali... Spet si pa zgrešil smisel zakaj nekateri še verjamemo v Miklavža... 1 Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Michelle 10. december 2007 Prijavi Deli 10. december 2007 Nisem se poglabljala v vaše filozofiranje in tudi jaz ne bom filozofirala.V naši družini je stvar izjemno preprosta. Vedno smo imeli Miklavža in Božička, medtem ko Dedka Mraza nikoli. Večji poudarek je bil vedno na Božičku. Miklavž nosi sadje, sladkarije, kakšen kos oblačila (rokavice, kape), medtem ko je Božiček bolj konkreten (čeprav se ponavadi ne pretirava).Božič je del naše družinske tradicije. Nihče v naši družini ni pretirano veren (vsaka generacija manj) in Božič vsi dojemamo kot družinski praznik, del tradicije, ki so jo imeli že moji stari starši. Mi je znano, da si ga je izmislila Coca Cola, ampak se požvižgam na to, kajti imam čudovite otroške spomine na ta dan. Prav lušno mi je bilo verjeti v to, cel december sem čakala na Božič. Pa ne samo zaradi daril (no, otroku je to vseeno najbolj pomembno), ampak že ideja o Božičku mi je bila fascinantna. Čarobno ! Obdarovanje pri nas poteka na božični večer. Starša sta se vedno znašla in sta sosedom naročila, da naj postavijo darila pod jelko, medtem ko smo šli mi na sprehod. Ko smo prišli domov in sem pogledala pod smrekco, je bilo to zame nekaj pravljičnega Moram reči, da sem hitro začela dvomiti o obstoju Božička, ampak mi je bila ideja tako prisrčna, da sem sama sebe prepričevala v nasprotno. To so otroški spomini, ki jih ne bi zamenjala nič na svetu. In kaj je narobe, če sem verjela? Če mi starši niso precej časa povedali, ker so hoteli, da uživam v otroški naivnosti in pravljičnem svetu? Se spomnim, da so moji sošolki v vrtcu povedali prav hitro, češ da je vedela, da starši kupujejo (dajejo denar) za to. Eh :xx!: To ni to. Ko se je rodil moj bratranec, smo ponovili zgodbo (ker vedno praznujemo Božič skupaj). Vedno je najprej božična večerja, potem se pa skrijemo, da Božiček pride in kaj prinese. Naštimamo mu piškot in mleko (in včasih tudi kaj spije in poje ). Se spomnim, ko je bil star 4 leta, kako je vriskal! Ne moreš verjet, kako simpatičen otroški trenutek! Pa kar Božiček prinese, je vedno dobro. Tako da v bistvu sploh ne gre toliko za to, koliko in kaj prinese. Enkrat sem mu čisto brezveze zraven zavila še eno malenkost in jo je bil tako vesel, da nisem mogla verjet. Če bi jo videl v trgovini, je najbrž niti pogledal ne bi. Ker je pa od Božička, je nekaj posebnega! Pa naj ima to otrok, zakaj pa ne? Čez nekaj let bo itak vedel, kakšna je resnica in ne bo čisto nič drugačen glede tega, kot ostali otroci, ki so jim starši že takoj povedali, da te stvari ne obstajajo. Imel bo pa nekaj lepih spominov, kot jih imam jaz! Meni je vse pri srcu; okraševanje smrekce in hiše, lučke, praznično vzdušje, priprava božične večerje, obdarovanje (predvsem gledanje bratrančka kako z veseljem odpira darila) in obvezen šampanjček po vsem tem Lahko spregledam, kako vse je skomercializirano. Meni pač ni to fora. Še vedno verjamem v čarobnost tega dneva. Je nekaj posebnega. Zberemo se pa tisti člani družine, ki smo si že tako zelo blizu, tako da ni to eno izmed "mučenj" ki pridejo parkrat na leto, ko moraš gledati sorodnike, s katerimi se ne štekaš. http://www.cosgan.de/images/smilie/xmas/d034.gif Citiraj Knowledge of what is possible is the beginning of happiness. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Alan_New 11. december 2007 Avtor Prijavi Deli 11. december 2007 Jaz bi dodala samo to, da ima vsaksvojo resnico in nobena ni nic manj pomembna, prava ali izmisljena, kot druga.In tukaj se pac konca ( ali zacne ). Tako, kot ti, sem tudi jaz to spoznala oz. se boljse , jaz to VEM..... Mojca Res ima vsak svojo resnico, ampak kam pa bomo prišli, če ne bomo našli skupne? Ponavljam: s takim nesmiselnim relativiziranjem se samo vrtimo v krogu in se ne da nič zmenit. To velja v tem primeru in na splošno. Vprašal sem kaj NI iluzija...Saj pravim: v končni fazi je lahko vse iluzija. Spet si pa zgrešil smisel zakaj nekateri še verjamemo v Miklavža... In ta smisel je kaj? Dobro vprašanje, saj to je namen te teme: da ugotovimo, zakaj še naprej verjamemo in ohranjamo te infantilnosti. Citiraj Possible—but highly unlikely. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nataly 11. december 2007 Prijavi Deli 11. december 2007 Jaz pa uživam v tem. Miklavževanju sploh. Zato, ker so to že počeli moji predniki - stari starši so imeli 14 otrok, blazno revni, ampak Miklavž je vedno prinesel - vsakemu in nastavil na okensko polico. Rjave vrečkice, not pa kakšen bonbon ali dva, ter suho sadje. In moja mama je prenesla to dalje - na sestro in mene, jaz sicer vedno pogumna in hudir vedno prepoznala MIklavže, ampak komaj čakala, da odprem vrečo - ker pri meni bila že vreča in not nogavice + sladkarije...in potem jaz mama in našim puncam tudi (logiš) nosi - ko bile mlajše tudi kakšen Miklavž ali pa parkelj prišel na obisk in toliko sta imeli vedno za opraviti prej..kaj bosta peli, kaj molili...in potem privleče Miklavž vrečo (tudi zokni vedno not + sladkarije in najljubše sadje)...včasih tudi kakšna Barbika padla...Ful uživam v vsem tem direndaju. Treba skrit prej, ker pretakneta vsega boga, da vidita, kaj bo Miklavž prinesel...pa ta mlajša pravo izsiljevanje naredi(koga si letos nafehtala, da bo ružil okoli hiše...)..Za Božička pa pišeta. Zdaj so to že velike želje( parufm od Naomi...olje za kožo...in seveda nekaj sladkega).Ampak glavni obdarovalec je pri nas Miklavž. Dedek Mraz pa samo pomaha Citiraj Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
alef 11. december 2007 Prijavi Deli 11. december 2007 Res ima vsak svojo resnico, ampak kam pa bomo prišli, če ne bomo našli skupne? Ponavljam: s takim nesmiselnim relativiziranjem se samo vrtimo v krogu in se ne da nič zmenit. To velja v tem primeru in na splošno.Saj pravim: v končni fazi je lahko vse iluzija.In ta smisel je kaj? Dobro vprašanje, saj to je namen te teme: da ugotovimo, zakaj še naprej verjamemo in ohranjamo te infantilnosti. Skupna resnica, prava resnica, Resnica... Kaj je to?In kdo jo pozna, ti mogoče?In če je po tvoje v končni fazi lahko vse iluzija, potem je iluzija lahko tudi tvoje videnje življenja.Kot tudi moje. O smislu ni vredno govorit.Jaz ga vidim, ti ga ne vidiš, za druge ne vem... Da bi ti ga razlagal... ...če ga nisi dojel iz postov ga tudi iz moje razlage ne boš, zato raje rečem da ga ne znam razložit... Zakaj verjamem v nekaj za kar VEM da ne obstaja?Zato ker sem infantilen... Po domače rečeno otročji.In všeč mi je tako... Pa čeprav je to iluzija.In verjemi da se z vsem kar življenje vrže vame prav tako uspešno spopadam kot ti brez iluzij in brez pravljic. 1 Citiraj Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.Lord Alfred Tennyson - Ulysses Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
lea 11. december 2007 Prijavi Deli 11. december 2007 Mlad in... saj veš, da ni bilo mišljeno žaljivo, a ne. gre za to, da jaz menim, da je človek, ko preraste puberteto, v nekem obdobju življenja, ko je bolj ali manj prepričan vase v svoje nazore in podobno, posledično nekako trdosrčen oz. strog do okolice. ta faza je ponavadi tudi čas, ko so ljudem otroci precej nadležni in skoraj nujno zlo in če se le da, se jim izognejo na daleč. in posledično jih nekako ne razumejo oz. so precej netolerantni za otroške želje in nerazumevajoči za otroški svet, ki pa je, če se le da, pravljičen, poln takšnih in drugačnih bitij, dobrih mož, belih princev,... menim pa, da ko pa človek preraste tisto postadolescenčno fazo, ko dojame, da ni še vsega s ta veliko žlico pokonzumiral, da se velikokrat moti, se nekako zmehča in lažje razume potrebo otroka po življenju v pravljici, in lahko se celo zgodi, da njemu samemu postanejo princeske, dedki mrazi, samorogi sprejemljivi ali celo privlačni. vsekakor ti je vse to dosti bližje, ko sam dobiš otroka.tako jaz menim.... Citiraj pilotkini zapisi Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
zerkalo 11. december 2007 Prijavi Deli 11. december 2007 Od kje potreba, da lažemo svojim in drugim otrokom (in tudi odraslim) o teh izmišljenih bitjih, ki prinašajo darila? Zakaj ohranjamo to tradicijo? In če že je tradicija obdarovanja, zakaj moramo zasluge za darila pripisovati izmišljenim bitjem in ne moremo kar reči, da mi podarjamo (še posebej v primeru otrok)? Laganje je v osnovi zakrivanje resnice z določenim namenom. In ker vse tetradicije izhajajo iz poganskih obredov, ki jih je krščanstvo "zakamufliralo", se strinjam z Antoninusom.Tisti, ki pa tako jokcate za tem kako je bilo lepo pričakovati Miklavža, pa bolje da sploh ne vestekako čarobno, magično in še kaj je v tem času opazovati naravo in njen ples energij. Ker bi se vsi povrsti podali v lov za tistimi, ki so vam z lažmi to lepoto prikrili. No ja, eni bi se še dalje jokcali za Miklavžem in bi na to čimprej pozabili..... 1 Citiraj Norost je vcasih najvecja modrost… Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
aakhut 11. december 2007 Prijavi Deli 11. december 2007 alan...tis en navadn zagrenjenc zlomk...tralala Citiraj tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Mura 11. december 2007 Prijavi Deli 11. december 2007 menim pa, da ko pa človek preraste tisto postadolescenčno fazo, ko dojame, da ni še vsega s ta veliko žlico pokonzumiral, da se velikokrat moti, se nekako zmehča in lažje razume potrebo otroka po življenju v pravljici, in lahko se celo zgodi, da njemu samemu postanejo princeske, dedki mrazi, samorogi sprejemljivi ali celo privlačni. vsekakor ti je vse to dosti bližje, ko sam dobiš otroka.tako jaz menim.... Ja , res. Pa še to:Otroci dajo vsem tem praznikom nek poseben čar in posebno toplino. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Tipka 12. december 2007 Prijavi Deli 12. december 2007 Res ima vsak svojo resnico, ampak kam pa bomo prišli, če ne bomo našli skupne? Ponavljam: s takim nesmiselnim relativiziranjem se samo vrtimo v krogu in se ne da nič zmenit. To velja v tem primeru in na splošno.Saj pravim: v končni fazi je lahko vse iluzija.In ta smisel je kaj? Dobro vprašanje, saj to je namen te teme: da ugotovimo, zakaj še naprej verjamemo in ohranjamo te infantilnosti. Alan, jaz pac ne razumem, zakaj bi morali iskati skupno resnico ali bi morali nekam priti... jaz sem ze nekje in nimam potrebe nekam priti.Malo sem se torej " vmesala " v debato, pa vidim, da jaz stvari gledam drugace, skozi svoje oci, prepricanja, vrednote in prav je tako.Torej izstopam iz nadalnje debate oz. ne dajem odgovorov na tvoja vprasanja, ker jih razumem po svoje ... kljub temu bodi ti in vsi ostali prekrasno Mojca Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Alan_New 17. december 2007 Avtor Prijavi Deli 17. december 2007 saj veš, da ni bilo mišljeno žaljivo, a ne.Ja, nisem doživel žaljivo. Samo zanimalo me je, kaj boš dodala. Pa še en članek o tej temi: http://atheism.about.com/od/christmasholid...p/SantaMyth.htm Citiraj Possible—but highly unlikely. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
tinka 17. december 2007 Prijavi Deli 17. december 2007 alan...tis en navadn zagrenjenc zlomk...tralala se zlomk verjame v miklavza! Citiraj Variety is the spice of life.Kdo lahko spremeni svet? Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
aakhut 17. december 2007 Prijavi Deli 17. december 2007 se zlomk verjame v miklavza! ja nego???? pa v pravi pravcati simbiozi zlomk...tralala Citiraj tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
tinka 18. december 2007 Prijavi Deli 18. december 2007 Citiraj Variety is the spice of life.Kdo lahko spremeni svet? Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
butl 22. december 2010 Prijavi Deli 22. december 2010 http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif 3 Citiraj Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 22. december 2010 Prijavi Deli 22. december 2010 () Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.