Naša velika sreča!

[Guest VilaSonca]

Poleg rednega dela, kot mizar, sem še odprl popoldanski s.p Jezus svetovanje.

[Kabalist]

pravi duhovni mojster za svoje delo ne sme vzeti denarja

Preprosto. Ko ti postane v duhovnosti denar eden od pomembnejših motivov, začneš podzavestno delovati v smer večjega dobička. Ljudje za denar nekaj pričakujejo in najraje imajo takšno ali drugačno potuho (če ne drugače, vsaj na podzavestni ravni). Naj ti dam praktičen primer. Občasno s Tarotom naredim kakšno divinicijo. Brezplačno. Tipu so karte žal kazale razsulo, v katerega je že vstopal ins e je že zavedal tega. Lepo sem mu razložil. In kaj me je vprašal: "Zakaj karte ne pokažejo, da se bo to dobro izteklo?" Lepo sem mu odgovoril: "Veš, karte so pokazale možne trende glede na trenutno in minulo stanje. Mislim, da moraš spremeniti svoj odnos do ljudi okoli sebe, zlasti obrzdaj svojo nestrpnost, saj ne moreš vedno vsega dobiti, ko si poželiš." In kaj mi je odgovoril: "Ah, bom raje šel kam drugam, kjer bom plačal in mi bo moral porihtati karte, da bo prav."

Tako nekateri razmišljajo. Duhovnost ti ne sme biti temeljni steber preživetja. Morebiti gre za kakšna svetovanja ali kaj podobnega, nikakor pa ne moreš služiti kot učitelj nekomu na celoviti poti osebnostne rasti. Ne izteče se. Lahko narediš tečaj joge in zaslužiš, ne moreš pa nekoga celovito pripeljati do točke, od katere mora nujno sam. Saj vem, težko je določiti mejo,a tako je. Vsekakor se lahko ne strinjaš z mano (in se tudi ne). Ampak ko boš naslednjič vzel denar od stranke (predvidevam, da del tvojih dohodkov predstavlja duhovnost - lahko se motim, v tem primeru vzemi moje vprašanje kot hipotetično), pomisli, kako bi deloval, če bi delal brezplačno? Kaj bi rekel človeku pred sabo?

Tudi s tem se ne strinjam.

Vsekakor se ti ni treba strinjati. Človeški končni um je kratkomalo preveč omejen, da bi lahko prodrl v skrivnost neskončnega. Bog v svojem večnem trenutku sedaj neprekinjeno razodeva objektivno realnost, katere del so štiri gibala univerzuma (čas, energija, gibanje in prostor). Mi smo z umom vpeti v navidezni linerani determinizem in zato smo odvisni od zaporedja, kakršnega nam določa razodevanje prej omenjenih gibal. Namen je vezan na časovno zaporedje. Vsekakor smo po božji podobi. Smo neskončno majhen del neskončno velikega. Žal pa um zmrzne, če se slabo opran znajde pred neposrednim božjim razodetjem. Še najbolje jo odnese popolnoma prozoren um. Preko njega zasije božja navzočnost. Naša zavest je splet veliko sestavin. Um je zgolj del, ki je namenjen bivanju v dejavnem svetu.

mogoče za vadbo ja, ne pa za trajno dosego.

Budizem je ena od popolnih poti osebnostne rasti. V ničemer ni slabše od drugih poti. Dosega končnega v budizmu je kvalitativno enaka dosegu katere koli druge poti. Ni razlike. Budizem se mi zdi fina stvar.

Poleg rednega dela, kot mizar, sem še odprl popoldanski s.p Jezus svetovanje

Takšnih s.p. je samo v Sloveniji kar čedno število. Posel pač mora biti opravljen.

Odvezanost od boga

Odvezanost bi tolmačil kot osvoboditev od želje doživeti božjo navzočnost. To je ena od težjih preizkušenj.

[nosorog]

Duhovnost ti ne sme biti temeljni steber preživetja.

 

Ni razloga, da ne bi smela biti. Sam pri sebi moraš imeti stvari pošlihtane.

 

, nikakor pa ne moreš služiti kot učitelj nekomu na celoviti poti osebnostne rasti.

 

Te oblike učiteljevanja pri nas praktično ni.

 

 

Ampak ko boš naslednjič vzel denar od stranke (predvidevam, da del tvojih dohodkov predstavlja duhovnost - lahko se motim, v tem primeru vzemi moje vprašanje kot hipotetično), pomisli, kako bi deloval, če bi delal brezplačno? Kaj bi rekel človeku pred sabo?

 

Del dohodkov jo res predstavlja. Poskrbel pa sem za to, da od tega nisem odvisen in mi v zvezi s tem ni treba razmišljati o denarju. Če bi mi šlo predvsem za denar, bi se zagotovo resneje ukvarjal z eno od svojih dejavnosti, ki je zelo dobro plačana in za katero imam licenco pristojnega ministrstva - pa se zelo malo, saj me ne zanima. Menim namreč, da k pojmu duhovnosti sodi tudi to, da si znaš lajf organizirati tako, da živiš od stvari, ki jih delaš rad.

Kar se tiče individualnih storitev, delam z bivalnim prostorom; ne z ljudmi. Če ne bi vzel denarja, bi torej imel le stroške, saj moram priti na lokacijo. Pa ne gre le za to - na to pač gledam, kot na kakršnokoli drugo delo.

 

Vsekakor se ti ni treba strinjati. Človeški končni um je kratkomalo preveč omejen, da bi lahko prodrl v skrivnost neskončnega. Bog v svojem večnem trenutku sedaj neprekinjeno razodeva objektivno realnost, katere del so štiri gibala univerzuma (čas, energija, gibanje in prostor). Mi smo z umom vpeti v navidezni linerani determinizem in zato smo odvisni od zaporedja, kakršnega nam določa razodevanje prej omenjenih gibal. Namen je vezan na časovno zaporedje. Vsekakor smo po božji podobi. Smo neskončno majhen del neskončno velikega. Žal pa um zmrzne, če se slabo opran znajde pred neposrednim božjim razodetjem. Še najbolje jo odnese popolnoma prozoren um. Preko njega zasije božja navzočnost. Naša zavest je splet veliko sestavin. Um je zgolj del, ki je namenjen bivanju v dejavnem svetu.

 

Tole je filozofiranje. Zgoraj sem navedel povsem konkretne dileme. Če imaš čas in voljo, preizkusi, če tvoja filozofija vzdrži pri poskusu odgovora na gornja, povsem konkretna vprašanja oziroma dileme.

[Kabalist]

Del dohodkov jo res predstavlja. Poskrbel pa sem za to, da od tega nisem odvisen in mi v zvezi s tem ni treba razmišljati o denarju. Če bi mi šlo predvsem za denar, bi se zagotovo resneje ukvarjal z eno od svojih dejavnosti, ki je zelo dobro plačana in za katero imam licenco pristojnega ministrstva - pa se zelo malo, saj me ne zanima. Menim namreč, da k pojmu duhovnosti sodi tudi to, da si znaš lajf organizirati tako, da živiš od stvari, ki jih delaš rad.

Kar se tiče individualnih storitev, delam z bivalnim prostorom; ne z ljudmi. Če ne bi vzel denarja, bi torej imel le stroške, saj moram priti na lokacijo. Pa ne gre le za to - na to pač gledam, kot na kakršnokoli drugo delo.

To je malce druga pesem. Ključna beseda je "biti odvisen od denarja". Drugo pa je, kaj počneš. Glede na napisano ne sodiš v kategorijo ljudi, ki prodajajo meglo in ljudem za denar dajejo potuho. Nekatere stvari se vedno izpridijo, ko se vmes postavi denar. Ljudje raje slišijo, kako so za njihove težave krivi drugi, ne pa sami. Radi plačajo za to, samo da najdejo nek varljiv duševni mir. Duhovitneži pa jim zelo radi ustrežejo. Zakaj pa ne? Denar je denar. Kupovanju odpustkov je v tržni ekonomiji dobili nove dimnezije.

[xyz]

Odvezanost bi tolmačil kot osvoboditev od želje doživeti božjo navzočnost. To je ena od težjih preizkušenj.

 

Tudi zanimivo.

 

Vsekakor hecno, da se bog pogosto definira kot vseprisoten obenem pa se ga nekje išče.

V primeru vseprisotnosti bi bilo nemogoče ne doživljati, ne videti, ne izkusiti boga.

Po mojem igra tu še vedno veliko vlogo "lov na čudeže".

[alef]

Vsekakor hecno, da se bog pogosto definira kot vseprisoten obenem pa se ga nekje išče.

 

Zanimivo, ja...

[Kabalist]

obenem pa se ga nekje išče

Žal ljudje težko sprejmejo tako preprosto misel. Bog je neskončen, kot krog nima nikjer konca. Ne gelde na to, kje se nahajaš, vedno si na začetku in koncu, a tega ne veš.

[xyz]

Žal ljudje težko sprejmejo tako preprosto misel.

 

Verjetno ta preprostost ni dovolj atraktivna.

Naš, recimo temu "notranji indigo otrok", si prepogosto želi čudežev.

Kako so že rekli ? Kruha in iger ? Čudežev in bonbonov.

 

Tu so velike vloge v igri... odrešitev človeštva, konec sveta, posmrtno uživanje večne lenobe,

raznorazne reinkarnacije in inkarnacije, zlatobleščeča koža novopečenega božanstva... bajne bajke !

 

Le kdo se bi uprl tako pestri ponudbi ?

 

*

 

Lep pozdrav !

 

____

 

XYZ

[Kabalist]

Le kdo se bi uprl tako pestri ponudbi ?

Cel tvoj prispevek odlično dopolnjuje mojo misel. Mnogim sem stopil na žulj, ker rad ironiziram razne mambo džambo đibriše! Vse skupaj je tako enostavno, da je res vredno smeha, ko opazujem neznosne napore ljudi, ki jim nikakor ne uspe na vrh iti po najlogičnejši poti - naravnost navzgor. Vse zanaša levo, desno, pa malce naprej in potem nazaj in se spotikajo ob vsako korenino in potem ob tem delajo prave duhovitniške disertacije.

Najbrž sem znova komu s soljo natrl rano na čakrah ali kar že kdo misli, da ima. Sto ljudi, sto čudi.

Ljudje so si izmislili vse te silne duhovne, verske in podobne sisteme, da bi si podredili usodo. Mimogrede je nekaterim še uspelo urediti podrejanje človeka po človeku. Zraven so še zimzelene klasike, kot je afrodiziak v obliki oblastne moči, tukaj imamo alfa samce avtoritete in seveda množico ovčic in ovnčkov, ki slepo blejejo po travniku duhovnih spoznanj. Že Jezus je rekel: "Ne mecite svinjam biserov!" In modri mož se ni motil. Ni pa povedal drugi del povedi: "Za svinje ustvarimo dogme in sistem prepovedi ter zapovedi, da svinje ne bodo vedele, da so zaprte v svinjaku!"

[xyz]

hehe... izpade skoraj smešno,

čeprav lahko človeka tovrstna (grozo)dejstva precej potrejo, če ne že zatrejo.

 

Škoda, da se sama fantazija v vsej svoji preprostosti in kompleksnosti rado definira kot iluzija,

med tem, ko se taista snov religiozno oz. "duhovno" preoblečena propagira kot (absolutna) resnica.

[tantra]

"Najbrž sem znova komu s soljo natrl rano na čakrah ali kar že kdo misli, da ima. Sto ljudi, sto čudi."

Gl. "chakra" = Srce, toplina v Srcu - Timusu (odprtost, pretočnost). V sozvočju s "chakrami" glave (hipofizo, epifizo).

Ostale " glavne chakre" so spolne žleze, nadledvične žleze, trebušna slinavka z vranico, ščitnica,...

RKC pravi: "Bog je Ljubezen". Podobno pravijo druge religije.

Ker nimamo odprtih Src, se veselo koljemo naprej.

Ali se motim?

[Kabalist]

Uf Tantra, jaz se hočem malo pohecati, a ti stvar takoj začiniš z resnimi vsebinami, skoraj z znanostjo.

[tantra]

Saj vem, da gre za hec.

Ljudje dejansko te stvari jemljejo, jemljemo huuudo resno.

V bistvu so pa lahko tudi enostavne.

Zakomplicirane, jih delamo sami. )

[Kabalist]

V bistvu so pa lahko tudi enostavne.

Zakomplicirane, jih delamo sami. )

Se strinjam - 110%!

[mgd]

Ne, pa ni, ker je božja mislost neskončna, a um je končni. Končno pa ne more do-umeti neskončnega.

lih zarad tega ker je Božja milost neskončna je lahko doumljiva tudi končnemu.

 

Človek ŽE IMA vse moči, da se očisti in "stopi" pred Boga. Edina spemenljivka v tej enačbi je človekov napor oz. njegova lenoba. Vsak človek ima moč, da prehodi pot. Kastni sistem, ki že stoletja zatira ljudi v Indiji, naj tam tudi ostane in ga ne izvažaj k nam pod krinko nekakšne božje milosti. Vsakdo ima suvereno pravico do osebnostne rasti in če izvaja potrebne psotopke, doseže končni cilj - samorealizacijo. V tem ni nobene milosti, temveč človekova vztrajnost in izbor sebi primerne metode. Žal mi je, če ljudem odrekaš pravico do tega.

da za dosego končnega cilja nujno potrebuješ Božjo milost ne izključuje za to potrebnega tvojega pravilnega napora.

 

Zakaj bi svojo izkušnjo dajal na preizkušnjo? Ti si itak prepričan, a mene z dogmami in kastnim razdeljevanjem ljudi na one, katerim je dano in na one, katerim ni dano, ne moreš prepričati. Učenec, ki obstane pred vrati zadnje preizkušnje, je tudi neuspeh mojstra. A kaj, če tudi mojster nima izkušnje? Kaj, če je mojster izmojstroval zgolj v bralni znački? Potem pa imamo religijo, ki Boga nasilno oddaljuje od ljudi.

mogoče pa še ni primerni trenutek ja.

 

Nič ne dobiš od Boga, ker Bog nima namenov. kako naj ima nekaj, kar je neskončna popolnost, kakšne namene? Človek potrebuje namen, Bog pa ne. Bog je, ki je. Preprosto. Mogoče boš razumel, ko se boš očistil umskih špekulacij in čustvenih odvisnosti. Do takrat pa potrebuješ razloge.

"DOKLER RAZMIŠLJAŠ IN ČUTIŠ O BOGU, TOLIKO ČASA SI NA DRUGI STRANI PUŠČAVE."

in kako naj neskončna popolnost - Bog, česa nima?

 

 

Budisti pravijo drugače. Oni obljubljajo namreč "izničenje". V tem oziru si večje nenavezanosti ne znam predstavljati.

Prav tako so obljub polni tudi Vaishnave. Kamorkoli človek pogleda, -povsod so obljube in ponudbe. ; )

 

Povej, Mgd,

prakticiraš tudi odvezanost od boga ?

Mar ni to eden od pomembnih korakov do osvoboditve ?

 

Pozdrav,

XYZ

prakticiram tudi odvezanost od svoje minljive, nepopolne predstave Boga ja. s spoznavanjem Boga.

 

Tudi zanimivo.

 

Vsekakor hecno, da se bog pogosto definira kot vseprisoten obenem pa se ga nekje išče.

V primeru vseprisotnosti bi bilo nemogoče ne doživljati, ne videti, ne izkusiti boga.

Po mojem igra tu še vedno veliko vlogo "lov na čudeže".

sam tisti, ki vidijo, da je Bog vseprisoten, Ga ne iščejo več.

[Kabalist]

Božja milost neskončna je lahko doumljiva tudi končnemu

Um si rad prisvaja sposobnosti, katerih nima. Ti samo intelektualno misliš, da razumeš neskončno,a se ti ne sanja o tem, ker nimaš osebne izkušnje. Bojim se, da nihče od vaše religije nima izkušnje in da vaše filozofije temeljijo na umskih špekulacijah, ki so sicer fine za uho, a so slabe za duha.

nujno potrebuješ Božjo milost

To je zgolj izgovor nesposobnih in prestrašenih. Ključna je namera in izza tega stoječa volja.

mogoče pa še ni primerni trenutek ja

Trenutek je vedno pravi. Izgovarjanje, da ni trenutek pravi, je slepilo tistih, katere je strah izgube položaja in statusa. Vsaka religija, ki straši s svojim mambo đambo "oh, niste vredni", "uf, potrebna je božja mislot" ipd. floskule, je zame praznoverje.

in kako naj neskončna popolnost - Bog, česa nima

Bog je vse in vse ima. Ti in jaz sva črva, ki lezeva po enem od stranskih svetov ene povprečno velike galaksije, ene od tisočev podobnih. Tako sva pomembna, kot črv, katerega je pojedel vrabec na dvorišču.

Ga ne iščejo več

Točno tako. Zakaj bi sikal nekaj, kar je okoli mene, je v meni ter deluje skozi mene?

[tinka]

Točno tako. Zakaj bi sikal nekaj, kar je okoli mene, je v meni ter deluje skozi mene?

 

 

ja ne vem zdaj, ali si se zatipkal, ampak se stinjam...Freud bi pa imel tudi kaj za povedat na tole sikanje

[xyz]

To je zgolj izgovor nesposobnih in prestrašenih. Ključna je namera in izza tega stoječa volja.

 

Vsekakor bližje praktični resnici.

Pripisovati "milost" neznanemu, ki nas obdaja,

je sicer precej človeška poteza, bolje rečeno,

poteza bogaboječih.

 

S tovrstnim atributiranjem (milost) se poskuša "bogu" pripisati lastnosti človeka.

 

*

 

Mgd, se sicer strinjam, da je zdrava mera ponižnosti v vsakdanu koristna,

vendar le-ta nima pri meni nobene veze z bogom.

Ponižnost je energetsko stanje sprejemljivosti; biti pripravljen učiti se.

 

*

[Kabalist]

Ups, s sikanjem sem se zatipkal. Mislim sem iskanje.

Ponižnost je stanje duha ponižnih. V dobesednem pomenu besede gre za ljudi, katere je strah. Svoj strah poskušajo zakriti s ponižnostjo in poniževanjem zlasti sebe. Pri tem jim obilno pomagajo "mojstri", ki jih krasita karizma in želja po obvladovanju, čeprav so mojstri zgolj v prevari.

[xyz]

No... tudi to je ena možna razlaga, res.

Še posebej razlaga ponižnosti, o kateri govorijo "mojstri", katere si ravnokar omenil.

[mgd]

ko prideš v kontakt z Bogom, si avtomatsko ponižen.

[xyz]

ko prideš v kontakt z Bogom, si avtomatsko ponižen.

 

No ja, saj smo ravno pred kratkim sklenili, da je "bog" vseprisoten; zatorej je nemogoče ne biti v stiku z le-tem.

In zatorej je vse in vsakdo v stiku z "bogom".

 

Pa se ti zdi, da so vsi ljudje ponižni ?

[Kabalist]

si avtomatsko ponižen.

Ponižnost in duhovnost nista nujno povezana pojma. Na poti mora človek večkrat izklopiti stikalo ponižnosti, saj drugače vedno ostane ponižni služabnik tistih, katerim pač služi (Bog nima s tem veliko skupnega, čeprav se marsikaj počne v imenu Boga za Boga).

[mayan]

Ponižnost in duhovnost nista nujno povezana pojma. Na poti mora človek večkrat izklopiti stikalo ponižnosti, saj drugače vedno ostane ponižni služabnik tistih, katerim pač služi (Bog nima s tem veliko skupnega, čeprav se marsikaj počne v imenu Boga za Boga).

 

 

Tu ti pa morm pritrdit, ker

 

mah, prebrala sem; se mi zdi res: Ponižnost je pobotanje z lažjo, je nekdo rekel.

[xyz]

Kaj pa vem.... se mi zdi, da včasih človek ne naredi tega, kar bi lahko naredil, zgolj iz ponižnosti.

Čeprav je res, da bi bile verjetno besede, kot so "prijaznost", "uvidevnost" ali pa npr. "spoštovanje" bolj primerne.

Vsekakor stvar interpretacije.