Naša velika sreča!

[unis]

Ah, še enkrat lajna. Nikakor ne moreš razumeti, da je Šri krišna zgolj ena od interpretacij božje navzočnosti, ni pa božja navzočnost sama zase. Za to se moraš TI potruditi. Mogoče boš nekega dne uspel doživeti neposrednost božje navzočnosti. Zdaj samo verjameš in ker gre za umsko predstavo, iz tebe govorijo zgolj čustva in razum, ne pa izkušnja. V tem je ključna spornost tvojega neprestanega ponavljanja enega in istega - izza besed ni izkušnje.

 

Ni res. Drugi odpisujemo, da ni samo ene same, edine in zveličane resnice. Neprestano nas prepričuje, kako je njegova vera edina prava in da smo vsi ostali v takšni ali drugačni zmoti. Malce podrobneje preberi. Verska pripadnost vedno prinaša omejitve in zlasti določa smer razvoja, ki je vedno usmerjena v potrjevanje verskih dogem in ne potrjevanje osebne izkušnje. Večina religij težko dopusti svojim pripadnikom, da se do konca osebno razvijejo, saj izkušnja božje navzočnosti večkrat vnaša dvom o resničnosti dogem. ;alce sociologije religije bi vsakomur dal jasnejšo sliko o mehanizmih delovanja religije. Bodimo jasni - Gibanje za zavest Krišne JE religije, nič boljša ali slabša od rimokatoliške vere. Razumite enkrat vsaj osnove in manj bo nepotrebnega prerekanja o tem, kateri bog ali katera intepretacija boga je bolj prava. Čisto vsaka je prava, če temelji na osebni doživeti izkušnji. To ves čas ponavljam, a nekateri so preveč zaslepljeni z lučjo lažnega sijaj dogem.

 

Zmota je predsodek posameznika.Predsodek je tudi, da ni ene same resnice oz. da je ena sama resnica.Na človeku je, da se sam odloči v kaj bo verjel.In ko je v to prepričan, bog naj mu pomaga, če se moti.

Glede verske pripadnosti in smeri razvoja se popolnoma strinjam s tabo.Kdor se lahko vzdivgne nad orodje, ki ga drži v rokah, ta je potem svoboden in ni vpet v mehanizem nezavestnega delovanja.

Konc koncu, vera kot ustanova, maša, ceremonije, posvečenost in predanost, vse to izgubi smisel, ko je želja do izpolnitve izpolnjena.Se pa jaz in moj bog ne strinjajo s tabo, ko govoriš o osebni izkušnji o nekom, ki je predan svoji veri, svojemu mišljenju.Zakaj potratiti vse življenje, da bi razumel vse aspekte in možnosti v življenju?Človek, samo ješ in dihaš in sereš.Če si nesrečen s svojim življenjem, uma to ne briga.Ne boš umrl, če si nesrečen.Glih tako boš živel naprej.Uma ne briga, kako se počutiš, važno da migaš in živiš. Za to si ustvarjen.Kako se rešit iz tega kroga in se povzdvigniti nad lastno lenobo, no ja, iz tega se pa naredi znanost oz. vero.

Dogma je tudi vse to, kar ti praviš, da je res in veš, da je res, ker imaš ugotovitve podkrepljene z izkušnjami.Ogenj peče, kar pa še ne pomeni, da je zaradi tega ogenj hudoben.

[Kabalist]

Najbrž nisi čisto razumel mojega pisanja, a to niti ni pomembno. Mogoče si ga poskusil osvetliti iz drugega zornega kota. V tem ni nič napačnega. Občutek nesreče je proizvod uma. Nesrečen si takrat, ko rezultati tvojega odziva na okolje ne prinesejo pričakovanih darov, ker je pač um omejen in nesposoben preračunati vse možnosti. Omejitev uma rodi nesrečnost in napačne postopke. nadalje pomanjkanje znanja porodi vero. Z vero človek zapolni to, kar ne more v danem trenutku zapomniti s spoznanjem. Pravzaprav se vse začne pri veri, a konča pri spoznanju.

[unis]

Sigurno pa nisi ti razumel mojega pisanja.Mogoče, če odgovorim na tvojo trditev, boš lahko ulovil mojo valovno dolžino.

 

Občutek nesreče je proizvod uma. Nesrečen si takrat, ko rezultati tvojega odziva na okolje ne prinesejo pričakovanih darov, ker je pač um omejen in nesposoben preračunati vse možnosti. Omejitev uma rodi nesrečnost in napačne postopke. nadalje pomanjkanje znanja porodi vero. Z vero človek zapolni to, kar ne more v danem trenutku zapomniti s spoznanjem. Pravzaprav se vse začne pri veri, a konča pri spoznanju.

 

Se strinjam s tabo.Ker smo že pri nesreči, tudi sreča je proizvod uma.Vprašanje je, kaj um želi, da je srečen?Pod katerimi pogoji je lahko srečen?Kaj se mora zgoditi, da je zadovoljen?V nadaljevanju govoriš o odzivu lastnih pričakovanj in odzivu okolice.Preračunati vse možnosti sploh nima smisla, zakaj?Poglej s svetle strani, lahko bi bilo huje.Um se noče sprijazniti in zadovoljiti z drugimi rešitvami.Noče kompenzirati, noče sprejemati kompromisev, dokler ne uvidi, da ne more nič zase potegniti in se nato odloči za drugo (kot omejeno razume) najboljšo možnost.

Pomanjkanje znanja rodi hipotezo, ne vero. Hipoteza je teoretično zavedanje, zakaj se nekaj zgodi.Dokler hipotezo s poskusi ne ovržemo, oživi kot zakon in resnica.In kje se začne in konča nima nobene veze.Lahko se začne pri veri, lahko se konča pri spoznanju.A potek življenja se ne spremeni. Spoznanje, da je zemlja okrogla ni pretresla vesolja, prej ljudi, ki so bili prepričani, da so vesolje.

[Kabalist]

Hipoteza se običajno uporablja v znanstvenei razpravi. V duhovnosti, eksistenčnih vprašanjih ipd. pa imamo opravka z vero. Vera je v bistvu star instrument, izhajajoč iz zore človeštva. Hipoteze so znanstvene narave, a vera je duhovne narave. V bistvu pa gre za precej podobni stvari, a z razliko, da je hipoteza na razumski ravno, a vera na čustveni. Dva obraza istega. Saj poznaš to.

kaj um želi,

pa smo pri umu in njegovi končnosti. Želje so proizvod reakcije uma na okolje. Nekatere želje so samo drugače zapakirani nagoni (hrana, pijača ipd.), a druge so proizvod družbenega okolja in civlizacijskih pridobitev. Stari Rimljani si niso bili nesrečni, če ni bilo GSM signala in otrok v Starem Egiptu ni ponorel, če mu oče ni kupil lego kocke. Želje prinašajo navezanost in frustracijo v primeru nedosegljivosti.

[unis]

ja, točno tko!

[mgd]

Mgd, prow užitek te je brat. V svojem življenju si se za nekej odloču in od tega ne odstopiš.Res, pohvala.Je pa zanimivo, kako vsi drugi skačejo, vključno z mojim prejšnjim vedenjem, negirat tvoja prepričanja in ti "pokazat", da ne delaš prow. Nobenga v nič ne prepričuješ, nobenga v nič ne siliš, poveš svoje mnenje in tak halo efekt.

Kot da bi se bali za tvoje življenje in da delaš velikansko napako, ker ne "vidiš" drugih možnosti.

ah, tolk hudo pa spet ni no

 

Želim ti vso srečo na tej poti, nevem kaj pomeni Ha Nitjananda Ha Gouranga, vendar če je pozdrav, ti to zagotovo želim.

 

Ha Nitjananda Ha Gouranga

hvala ti za lepe želje

 

ko nekoga močno pogrešaš, v bolečni iz dna srca vzdihneš ha in ime ljubljenega

 

Gouranga je drugo ime za Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja in pomeni Zlatopolti

 

Nitjananda je Njegov starejši brat

 

skupi sta se v tej dobi pojavla, da bi v vseh prebudila najvišjo ljubezen...

[xyz]

Predsodek je tudi, da ni ene same resnice oz. da je ena sama resnica.

 

To sta predpostavki, ne predsodka. Predsodek je nekaj popolnoma drugega.

 

Glede verske pripadnosti in smeri razvoja se popolnoma strinjam s tabo.Kdor se lahko vzdivgne nad orodje, ki ga drži v rokah, ta je potem svoboden in ni vpet v mehanizem nezavestnega delovanja.

Konc koncu, vera kot ustanova, maša, ceremonije, posvečenost in predanost, vse to izgubi smisel, ko je želja do izpolnitve izpolnjena.

 

Da je nekdo za tem svoboden, je morda pretirano reči.

Ni več omejen z prepričanostjo, ki ne temelji na lastni izkušnji, to je res.

Svoboden je papagajskih ponavljanj besed drugih, ki jih jemlje kot lastne.

Je pa vseeno prepuščen možnostim zmotnosti interpretacij svojih izkušenj s strani samega sebe.

[unis]

ja sej res, teslo jzt.

[mgd]

Je pa vseeno prepuščen možnostim zmotnosti interpretacij svojih izkušenj s strani samega sebe.

ja, to velja za tiste, ki imamo le delno izkušnjo resnice. splača se nadaljevat pot, v skladu s spoznanim in se ne predolg ustavljat na pasti "svoje vsevednosti" in "lažnega gurujevstva".

 

Radharani Ki Džej!

[butl]

Radharani Ki Džej!

 

Kva rola DJ Radharani Ki? In kje?

 

[mgd]

Kva rola DJ Radharani Ki? In kje?

 

Šrimati Radharani je Šri Krišnova najdražja, rola pa non-stop ekskluzivno Imena Šri Krišne, po celem Vrindavanu in Njegovih ekstenzijah.

 

Džej je v hindi in vradžavasi naglasu izgovorjena sanskrit beseda Džaj, kar pomeni Vsa zmaga, slava...

 

Ki pomeni "kaj".

 

Radharani Ki ?

 

Džej!

 

[xyz]

ja sej res, teslo jzt.

 

Samokaznovanje z opisom manjvrednosti je morebiten izraz samopomilovanja.

Dejansko pa gre za prefinjene razlike, ki temeljijo na skupnem dogovoru definicij

in lahko skozi nezporazume privedejo do drastičnih posledic.

Nikakor pa ne dobiš od mene niti ščepca pomilovanja, čeprav si ga želiš.

 

; )

[Kabalist]

po celem Vrindavanu in Njegovih ekstenzijah.

Uf, to je gotovo nek zagaman kraj blizu Spodnjega Dupleka. Ko ga je Bog ugledal, se je okrenil stran in bridko zajokal (pa ne zaradi Spodnjega Dupleka)

Moja sreča je, da me ni zasužnjila nobena sekta, nobena dogma. To je najlepše, kar imam.

[mgd]

Uf, to je gotovo nek zagaman kraj blizu Spodnjega Dupleka. Ko ga je Bog ugledal, se je okrenil stran in bridko zajokal (pa ne zaradi Spodnjega Dupleka)

Vrindavan je večno, transcendentalno (onkraj materialno) prebivališče Boga, Šri Krišne, ki je vzrok vseh vzrokov. Vrindavan se je po volji Šri Krišne milostno pojavil tudi na tej zemlji, skupaj s pojavitvijo Šri Krišne, pred približno 5000 leti v Indiji. Njegove ekstenzije se pojavijo tam, kjer se pojavi Šri Krišna v taki ali drugačni obliki.

 

"Vrinda" je posebno duhovno drevesce, "van" pa pomeni gozd. Vrindavan je gozd, kjer uspeva Vrinda. "Šri Krišna" je Tisti, ki privlači in zadovoljuje vse, skupaj s svojo najdražjo Šrimati Radharani.

 

Moja sreča je, da me ni zasužnjila nobena sekta, nobena dogma. To je najlepše, kar imam.

no, lepo. moja sreča pa je ta, da me Šri Krišna iz svoje ljubezni vedno bolj in bolj zasužnjuje.

[mgd]

Bog nas ma rad vse, a ne počutmo se vsi enako prijetno zaradi našega različnega odnosa do Njega.

 

Ko smo zlorabl svojo relativno svobodno voljo in Mu postal nenaklonjeni smo začel trpet.

 

Mamo to srečo, da nas ima Bog vse rad, a nimamo sreče, če smo Mu nenaklonjeni.

 

Le z ljubeznijo do Boga si lahko zares in vedno zadovoljen.

 

Velik ljudi vede ali nevede igra svojo ljubezen do Boga, da bi vede ali nevede okrog prenašal in izkoriščal druge.

 

Mamo srečo, da nas ima Bog vse rad.

 

Mamo srečo, da se nam iz svoje ljubezni osebno razodene ali pa pošlje svojega najdražjega, da nas prebudi in vzpodbudi v ljubezen z Njim.

 

Naš večni odnos je le z Bogom in z vsemi v povezavi z Njim, vse ostalo je začasno in neizpolnjujoče.

 

Nitai Gouranga.

[unis]

Bog nas ma rad vse, a ne počutmo se vsi enako prijetno zaradi našega različnega odnosa do Njega.

 

Ko smo zlorabl svojo relativno svobodno voljo in Mu postal nenaklonjeni smo začel trpet.

 

Mamo to srečo, da nas ima Bog vse rad, a nimamo sreče, če smo Mu nenaklonjeni.

 

Le z ljubeznijo do Boga si lahko zares in vedno zadovoljen.

 

Velik ljudi vede ali nevede igra svojo ljubezen do Boga, da bi vede ali nevede okrog prenašal in izkoriščal druge.

 

Mamo srečo, da nas ima Bog vse rad.

 

Mamo srečo, da se nam iz svoje ljubezni osebno razodene ali pa pošlje svojega najdražjega, da nas prebudi in vzpodbudi v ljubezen z Njim.

 

Naš večni odnos je le z Bogom in z vsemi v povezavi z Njim, vse ostalo je začasno in neizpolnjujoče.

 

Nitai Gouranga.

 

Kaj je ljubezen?

To vprašanje domneva, da ljubezen res obstaja.

Ljubezen do boga.

Ljubezen in bog sta miselna konstrukta.Kot taka sta nastala iz česa?Misli?

Kaj je misel?

Vse kar nastane iz "misli" je destruktivno.Res, da je bilo veliko lepih in dobrih stvari ustvarjeno iz "dobrih namenov".

A narava dobrega je slabo.In slabo je že slabo.Torej, zakaj ločiti?

Ljubezen do boga je destruktivna.

Svet ne gre h koncu, svet je čisto dober tak kot je.Človek gre v kurac, ker se naslanja na edini instrument, ki mu je zaupal-in edini instrument, ki je ustvaril vse "probleme".

[mgd]

Kaj je ljubezen?

To vprašanje domneva, da ljubezen res obstaja.

Ljubezen do boga.

Ljubezen in bog sta miselna konstrukta.Kot taka sta nastala iz česa?Misli?

Kaj je misel?

Vse kar nastane iz "misli" je destruktivno.Res, da je bilo veliko lepih in dobrih stvari ustvarjeno iz "dobrih namenov".

A narava dobrega je slabo.In slabo je že slabo.Torej, zakaj ločiti?

Ljubezen do boga je destruktivna.

Svet ne gre h koncu, svet je čisto dober tak kot je.Človek gre v kurac, ker se naslanja na edini instrument, ki mu je zaupal-in edini instrument, ki je ustvaril vse "probleme".

v ljubezni do Boga postane ta instrument tvoj prijatelj namesto sovražnik, ti pa se ob tem prijetno počutiš.

 

Nitai Gouranga.

[unis]

Naloga telesa je, da živi.

Intelekt spravlja telo v nevarnost.

Intelekt je edini instrument, kot ga poimenujemo, da z njim operiramo na vseh ravneh razumevanja.

Z njim uspemo doseči to, da stvari poimenujemo.

Pred sabo si daš cilj in to je cilj ljubezni do boga.Pri tem ne dvomiš, da ta cilj obstaja.

v ljubezni do Boga postane ta instrument tvoj prijatelj namesto sovražnik, ti pa se ob tem prijetno počutiš.

Ustvaril si si miselni obliž, lekadol proti bolečinam. S tem nisi nič rešil, samo skril problem, ki je še vedno ustvaril pot za odrešitev samega sebe.Njegov namen je nadaljevanje, končati ga ne moreš, saj TI/ga ne obstajaš, z njim se poistovetiš.

 

Ta cilj te pelje po poti obupa, kjer te edina misel, da bo vse vredno in dobro na koncu, drži da trpiš naprej.

Odvrzi instrument, odvrzi bergle, odvrzi misel o ljubezni in o bogu.

Samega sebe pošiljaš na pot, ki ne obstaja. Vse, kar je nastalo iz miselnega konstrukta, je iluzija.Ljubezen, Bog, Misel, Intelekt.

[xyz]

Mgd, prow užitek te je brat. V svojem življenju si se za nekej odloču in od tega ne odstopiš.Res, pohvala.Je pa zanimivo, kako vsi drugi skačejo, vključno z mojim prejšnjim vedenjem, negirat tvoja prepričanja in ti "pokazat", da ne delaš prow. Nobenga v nič ne prepričuješ, nobenga v nič ne siliš, poveš svoje mnenje in tak halo efekt.

Kot da bi se bali za tvoje življenje in da delaš velikansko napako, ker ne "vidiš" drugih možnosti.

Želim ti vso srečo na tej poti, nevem kaj pomeni Ha Nitjananda Ha Gouranga, vendar če je pozdrav, ti to zagotovo želim.

 

Ha Nitjananda Ha Gouranga

 

+

 

Pred sabo si daš cilj in to je cilj ljubezni do boga.Pri tem ne dvomiš, da ta cilj obstaja.

 

Ustvaril si si miselni obliž, lekadol proti bolečinam. S tem nisi nič rešil, samo skril problem, ki je še vedno ustvaril pot za odrešitev samega sebe.Njegov namen je nadaljevanje, končati ga ne moreš, saj TI/ga ne obstajaš, z njim se poistovetiš.

 

Ta cilj te pelje po poti obupa, kjer te edina misel, da bo vse vredno in dobro na koncu, drži da trpiš naprej.

Odvrzi instrument, odvrzi bergle, odvrzi misel o ljubezni in o bogu.

Samega sebe pošiljaš na pot, ki ne obstaja. Vse, kar je nastalo iz miselnega konstrukta, je iluzija.Ljubezen, Bog, Misel, Intelekt.

 

Ha ... ha ... http://www.smileygarden.de/smilie/Lachend/44.gif

[unis]

Samokaznovanje z opisom manjvrednosti je morebiten izraz samopomilovanja.

Dejansko pa gre za prefinjene razlike, ki temeljijo na skupnem dogovoru definicij

in lahko skozi nezporazume privedejo do drastičnih posledic.

Nikakor pa ne dobiš od mene niti ščepca pomilovanja, čeprav si ga želiš.

 

; )

 

Oprosti.Ne bom nikoli več.Bodiva spet prijatelja,?

mi lahko definiraš prijateljstvo...?

[xyz]

Kdo je rekel, da nisva prijatelja ? :)

[unis]

Kdo je sploh rekel, da sva bila prijatelja?

Ali si samo ti domneval, da želim ščepec tvojega pomilovanja?

[xyz]

Ne se kujat'.

[unis]

kujati se -am se nedov. (u)

1. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim

molkom:

 

Si zanimiva oseba XYZ.Nedotakljiva v svojih interpretacijah./domnevah

[xyz]

kujati se -am se nedov. (u)

1. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim

molkom:

 

Si zanimiva oseba XYZ.Nedotakljiva v svojih interpretacijah./domnevah

 

Navadno že, navadno... a kaj je še navadno, dandanes ?

 

P.S.

 

Popravek tvojega zgornjega citata. Najprej si napisal:

 

Jaz nočem biti s tabo prijatelj.

 

in to nato spremenil v:

 

Kdo je sploh rekel, da sva bila prijatelja?

Ali si samo ti domneval, da želim ščepec tvojega pomilovanja?

 

Očitno poštenost ni tvoja namera ?

Vedno znova namreč spreminjaš oz. brišeš že napisano

in to iz dialogov, katerim je prav tisto, kar si najprej napisal, osnova.