Naša velika sreča!

[mgd]

Śrīmad Bhāgavatam 1.2.11

 

vadanti tat tattva-vidas

tattvaḿ yaj jñānam advayam

brahmeti paramātmeti

bhagavān iti śabdyate

 

Translation:

Learned transcendentalists who know the Absolute Truth call this nondual substance Brahman, Paramātmā or Bhagavān.

 

Comment

The Absolute Truth is both subject and object, and there is no qualitative difference there. Therefore, Brahman, Paramātmā and Bhagavān are qualitatively one and the same. The same substance is realized as impersonal Brahman by the students of the Upaniṣads, as localized Paramātmā by the Hiraṇyagarbhas or the yogīs, and as Bhagavān by the devotees. In other words, Bhagavān, or the Personality of Godhead, is the last word of the Absolute Truth. Paramātmā is the partial representation of the Personality of Godhead, and impersonal Brahman is the glowing effulgence of the Personality of Godhead, as the sun rays are to the sun-god.

Less intelligent students of either of the above schools sometimes argue in favor of their own respective realization, but those who are perfect seers of the Absolute Truth know well that the above three features of the one Absolute Truth are different perspective views seen from different angles of vision.

by Swami Prabhupada

ja, kaj nej rečem, Džaj (Vsa slava!) Swami Prabhupada!

[mgd]

Poudarjam - Bhakti joga je ena izmed mnogih poti, nič boljša in nič slabša od ostalih.

prebral sem, da je boljša v smislu, da preko nje z manj težav spoznaš Boga.

 

Bogu dol visi, če se dokoplješ pred njegovo obličje kot jogi. musliman, kristjan ali kabalistični mag. resnično, dol mu visi za tvojo neskončno malenkost, saj si prah in v prah se povrneš, če opraviš ali pa ne opraviš domače naloge, imenovane življenje.

jaz pa sem slišu, da ker nas ima Bog vse neskončno rad, nam med drugimi razodeva tudi najprijetnejšo pot k Njemu, bhakti jogo in v tej dobi kot Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu še posebno obliko in posebno potenco le te.

 

slišu sm tud, da se mi pod vplivom Božje iluzije, ko sem Mu nenaklonjen, le zmotno zdi, da sem prah in da se bom v prah povrnu.

 

Nitai Gouranga!

[mgd]

but those who are perfect seers of the Absolute Truth know well that the above three features of the one Absolute Truth are different perspective views seen from different angles of vision

 

tile različni pogledi na eno in isto Absolutno resnico pa vidcu očitno dajejo tudi različno kvaliteto in kvantiteto zadovoljstva, zato se po mojem mnenju kar splača izvajat bhakti-jogo :

 

sandrananda-visesatma –

 

brahmanando bhavedesa cet prararddha gunikrtah |

naiti bhakti-sukhambhodheh paramanu-tulam api ||38||

 

Translation: The joy of the realization of the Absolute Life that has been attained after millions of years of arduous practice of meditation is as a mere drop in the ocean as compared with the delight which is Prema-Bhakti. –38-

 

Translator's Note: The delight in the realization of the Absolute Brahman, as a Sankarite conceives it, is a sort of calm unruffled state of variationless blissfulness. This is, however, not to be confounded with Lord Krsna's Svarupa-Ananda, i.e. His delight in the realization of His eternal Perfection. Svarupa-Ananda is an active realization, which is full of novelty at every moment, while Brahmananda is a tranquil state without movement and variety. Besides Svarupa-Ananda, there is a higher delight which the Vaisnavas call Svarupa-Sakti-Ananda, which is the Lord's delight in the delight which a Bhakta or devotee enjoys in the delight of Lord Krsna Himself. -38-

 

yatha hari-bhakti-sudhodaye –

 

tvat saksat karanahlada visuddhabdhi sthitasya me |

sukhani gosoadayante brahmany api jagad-guro ||39||

 

Translation: Oh Lord of the Universe! The ocean of delight in which I have been plunged as a consequence of my immediate vision of Thyself makes even Brahmananda or the delight of the Absolute Life of the Sankarite as a little pool created on the soil by the hoof-marks of cows. –39-

 

Commentary: The commentator Sri Jiva Gosvami here points out that Brahmananda or delight of the Absolute Life of the Sankarite must not be confused with the delight of the god Brahma, the creator of the 14 worlds.

 

Translator's Note: The delight of Brahma may be the delight of Prema Bhakti, and such delight surpasses by far the delight of the Absolute Life, which the Sankarites speak of as the essence of Moksa. Brahma in Hindu mythology is the creator of the smallest universe of ours, which consists of 14 worlds, while Brahma(n) means the Absolute Godhead. Non-Sanskrta scholar must not confound the former expression with the latter. In the same manner, a brahmana, i.e. the priest by birth is different from Brahmana, i.e. the Vedas. –39-

 

tatha bhavarthadipikayam ca –

 

tvat-kathamrta pathoghau viharanto mahamudah |

kurvanti krtinah kecit catur-vargam trnopamam ||40||

 

Translation: So it is stated in the Bhavartha-Dipika. The Srutis in their prayers to the Lord, while invoking Him from His slumber before creation, say: "Oh Lord! A few of Thy devotees (not any devotee, but merely a few devotees who have attained Bhava-Bhakti alone) who swim the Ocean of the Nectar of Discourses on Thy Divine Pastimes and enjoy the supreme delight from drinking the nectar thereof alone do reject all the four desires for Dharma, Artha, Kama and Moksa considering them to be worthless as a straw."42 –40-

 

in o nezmožnosti ostalih procesov, da razodenejo tak pogled na Absolutno resnico :

 

yathaikadase –

 

na sadhyati mam yogo na sankhyam dharma uddhava |

na svadhyayas tapas tyago yatha bhaktir mamorjita 43 ||42||

 

Translation: Lord Krsna addressing Uddhava says: "Oh Uddhava! The way I am won over by Prema-Bhakti which is the most forceful, the same can never be possible by the ways of Yoga, Sankhya, Vedic ritualism, recitation of the sacred Vedas, austerities and renunciation. –42-

 

Commentary: The commentator Sri Jiva Gosvami points out that it may appear on a first view that the reference to Yoga, Sankhya, etc. is appropriate only in establishing the superior excellence of Sadhana-Bhakti and is not quite in place in an exposition of the nature of Prema-Bhakti. There is, however, according to Sri Jiva, nothing inappropriate, the object being to show how Sadhana-Bhakti leads on to Saddhya-Bhakti or Prema-Bhakti, which alone has the attribute of winning over Lord Sri Krsna. –42-

 

(citati so od Šrila Bhakti Hridoj Bon Gosvami Maharadža iz njegove angleške izdaje Šrila Rupa Gosvamijevega Bhakti Rasamrita Sindhuja)

[Kabalist]

prebral sem

Ključna beseda je - PREBRAL SEM. Nisi pa poskusil na svoji koži. Tudi jaz nisem na svoji koži izkusil Bhakti jogo, sem pa osebno izkusil drugačno pot in ravno na tej poti sem spoznal, da je tudi Bhakti joga in tudi množica drugih enako dobra za ljudi, kateri jo prepoznajo za svojo. Vidiš, osebna praksa je tista, ki daje stvari pravi okus. lahko še tako bereš, kako je svonjska pečenka boljša od telečje, a dokler ne izkusiš okusa, lahko to zgolj verjameš na osnovi umske špekuulacije. Ta pa se lahko tudi moti (tako kot je zmotljiva vsaka umska špekulacija).

tile različni pogledi na eno in isto Absolutno resnico pa vidcu očitno dajejo tudi različno kvaliteto in kvantiteto zadovoljstva

To daje vsaka delujoča duhovnost zavzetemu praktikantu oz. praktikantki. Od branja pa nimaš drugega, razen intelektualnega zadovoljstva. Ampak to zadovljstvo imam tudi z branjem romanov ali gledanjem dobrih filmov.

citati so od Šrila Bhakti Hridoj Bon Gosvami Maharadža

V Novi Zavezi je cel kup Jezusovih citatov, ali pa v 2. Mojzesovi knjigi nekaj Mojzesovih citatov, pa zato tega še ne morem vsega vzeti za čisto zlato. Dokler se nekaj ne izkaže skozi mojo osebno prakso, tega ne vzamem za potrjeno resnico (vsaj kar se duhovnosti tiče). Ko enkrat daš nekaj skozi, so tudi besede avtorjev popolnoma drugih tradicij popolnoma drugačne. Zame sta Šri Prabupada ali Buda prav tako frajerja kot recimo Rabi ben Akiba. Dosegli so svoj smisel in iz njihovega pisanja je moč razbrati njihovo verodostojnost. ne morem pa reči, ta je boljši in ta je slabši, dasiravno Ben Akiba izhaja iz iste duhovne tradicije, kateri jaz sledim. Mi je pač bližja zahodna duhovnost.

Ampak ne se bati. Nekega dne, ko boš odložil knjige in začel živeti v praksi prebrano, boš odložil svojo prepričanje o eni sami pravi poti, ker boš vedel, da je več enakovrednih poti. Smejal se boš začetniškim bhaktam in bhaktinjam, ko bodo vneto citirali svete knjige. Vsaj upam, da boš dovolj napredoval in presegel omejitve verske pripadnosti. Kot je rekel nekdo, ki ga poznam: Vade ultra!

[mgd]

Ključna beseda je - PREBRAL SEM. Nisi pa poskusil na svoji koži. Tudi jaz nisem na svoji koži izkusil Bhakti jogo, sem pa osebno izkusil drugačno pot in ravno na tej poti sem spoznal, da je tudi Bhakti joga in tudi množica drugih enako dobra za ljudi, kateri jo prepoznajo za svojo. Vidiš, osebna praksa je tista, ki daje stvari pravi okus. lahko še tako bereš, kako je svonjska pečenka boljša od telečje, a dokler ne izkusiš okusa, lahko to zgolj verjameš na osnovi umske špekuulacije. Ta pa se lahko tudi moti (tako kot je zmotljiva vsaka umska špekulacija).

če napišem, da sem nekaj prebral, to nujno še ne pomeni, da prebrano ni resnica in/ali, da je jaz nisem izkusil in/ali da je branje nesmiselno, sploh v specifičnih primerih, ko je že samo spoštljivo branje specifičnih tekstov Absolutna praksa in Absolutno izkušanje hkrati.

 

bhakti joga (večna ljubezen do Boga) je najprijetnejša aktivnost vsakega živega bitja, tudi tebe. seveda lahko zarad svoje relativne svobodne volje počnemo tud marsikaj drugega, a ne bo tolk prijetno.

 

Mi je pač bližja zahodna duhovnost.

zato ker se ti očitno še vedno zdi, da si zahodnjak, ne pa večna duhovna duša, ki izhaja iz Izvora vsega kar je, Boga, Šri Krišne. je pa bhakti joga dostopna in priporočena tudi takim, ki se še vedno poistovečamo s svojim začasnim materialnim telesom in psiho in ta se seveda upošteva pri praksi, ki je temu primerno prirejena, a v svojem bistvu še vedno nespremenjena.

 

Vsaj upam, da boš dovolj napredoval in presegel omejitve verske pripadnosti.

hvala za dober nasvet in tudi jaz upam, da boš dovolj napredoval in začutil svojo večno pripadnost Bogu in Njegovim.

 

Nitai Gouranga!

[Kabalist]

če napišem, da sem nekaj prebral, to nujno še ne pomeni,

Saj ne polemiziram o resničnosti prebranega. Gre predvsem za osebno izkušnjo. Med branjem se sicer lahko fino počutiš, a kljub vsemu to še ni izkušnja prebranega. Ampak praksa včasih vse postavi na glavo, ker lepe besede postanejo hudičeva jeba.

je najprijetnejša aktivnost vsakega živega bitja

Zakaj? čemu? Veš, meni je prav malo mar za bhakti jogo. Pač še ena joga, čeprav tudi sam ležim na anatomskem jogiju. Žal nobena knjiga ne more predpisati, kaj je najprijetnejše. Nekomu je najprijetnejše basanje s pečenko, nekomu seksanje s sosedovo ženo, nekomu tretjemu pa morebiti stanje na eni nogi med dihanjem skozi rit. Bhkati joga je morebiti najboljša zate, ker pač to trdiš na osnovi svojega razmišljanja ali morebiti dosedanje prakse. Veš kaj je najprijetnejša aktivnost? Biti neaktiven, nepremičen, biti zgolj prozorni prevodnik božje volje. Mojzes je rekel: "Zgodi se tvoja, ne moja volja." Samo v tem stavku je več resnice, kot v debelih množicah različnih duhovnih knjig. Lepo na drug način razloži besede nekoga, ki je svet tlačil mnogo stoletij kasneje: "Če me želiš slediti, pusti sebe in mi sledi." Ni se treba za modrost mučiti s tujimi jezik lomečimi izrazi. Vse je na dosegu rok, a ljudje smo slepi za nekaj, kar je pred nosom in hitimo po modrosti v tuje kraje med tuje ljudi, ki govorijo tuj jezik. Potrebno je zgolj "bodi pozoren in prepoznaj". To sem spoznal po prakticiranju duhovnosti, katero imamo pred nosom. Ko odvržeš hrup intelekta, se odkrije marsikaj presenetljivega.

da si zahodnjak, ne pa večna duhovna duša, ki izhaja iz Izvora vsega kar je, Boga, Šri Krišne

Saj sem zahodnjak. Naj dodam, da mi dol visi za nekim Šri Krišno ali Kristusom. Šri Krišna se dogaja tebi in slednikom religije Gibanja za zavest Krišne. Podobno se Kristus dogaja krščanskim vernikom. Imate & imajo pravico do tega. Ampak žal še nisi dojel, da je Bog vse v vsem. Še vedno besno iščeš Boga v posrednikih, knjigah in dogmah. Mogoče ga boš našel, a najprej utišaj hrup filozofije in napuh o svojem prav. V Indiji je tisoče Šrijev in vsak zase je dober za svoj krog slednikov in slednic. Nekateri šriji so pravi, drugi pa malo manj pravi, kot umetnine na Portabelo Road v Londonu.

da boš dovolj napredoval in začutil svojo večno pripadnost Bogu in Njegovim.

Hvala za dobre želje, a jaz sem z Bogom dovolj domač, da ne potrebujem "njegovih", saj sem tudi sam kanal za izvrševanje božje navzočnosti. Kako naj pripadam nečemu, česar del sem itak tudi sam? Zakaj bi iskal luč, če sem v objemu nejen tišine? Aha, razlika je med verjeti in vedeti.

naj dodam prehšnjemu "bodi pozoren in prepoznaj"

"S prepoznavanjem si deležen modrosti."

[E.C.]

Podobno je v vseh duhovnih tradicijah, katere so podlaga religijam. Samo drugačna imena so uporabljena, drugače pa gre bolj ali manj za enake ali vsaj zelo podobne stvari. Zlasti začetniki so polni definicij, citatov in besnega zagovarjanja svojega, kar pa poznajo samo iz prebranih knjig. Navdušeno trdijo, kako je samo njihova pot edina prava, ker so to prebrali.

 

Yes, se strinjam s teboj, na nek način.

Vendarle, morda pa imajo nekateri celo izkušnje, kdo ve?

 

Težko oz. skoraj nemogoče je realno oceniti nekoga samo po pisanju...

tako je moje mnenje

 

LP

E.

Thetahealing Portal

[mgd]

Saj ne polemiziram o resničnosti prebranega. Gre predvsem za osebno izkušnjo. Med branjem se sicer lahko fino počutiš, a kljub vsemu to še ni izkušnja prebranega. Ampak praksa včasih vse postavi na glavo, ker lepe besede postanejo hudičeva jeba.

ja to je pr branju H20 formule, ki te ne more odžejat, ampak te lahko le stvar voda, ker sta stvar voda in opis (v tem primeru kemijski) vode med seboj različna.

 

je pa specifično branje specifičnega teksta hkrati tudi direktno izkušanje prebranega, ko je napisano nerazlično od stvari, ki jo opisuje. če na pravilen način bereš Vede, boš ob tem direktno izkušal Boga.

 

bi te pa tuki tud vprašu, kako to, da se sploh trudiš pisat po telem topiku, sej od prebranega, po tvojih besedah, ostali ne bomo mel kej dost koristi?

 

Žal nobena knjiga ne more predpisati, kaj je najprijetnejše. Nekomu je najprijetnejše basanje s pečenko, nekomu seksanje s sosedovo ženo, nekomu tretjemu pa morebiti stanje na eni nogi med dihanjem skozi rit.

ne da predpiše, ampak razodeva resnico v pomoč ostalim. seveda mi lahko tako obliko pomoči odklonmo, če hočmo, bomo pa to isto resnico slej k prej spoznal, bodisi preko več ali pa manj neprijetnosti. ta različna zadovoljstva, ki si jih opisal zgoraj so začasna, torej jih bomo kot princip večnosti slej ko prej spoznali/prepoznali za neizpolnjujoča, kar pravijo tudi knjige razsvetljenih. med večnimi zadovoljstvi, pa je zadovoljstvo ljubezni do Boga najprijetnejše.

 

Bhkati joga je morebiti najboljša zate, ker pač to trdiš na osnovi svojega razmišljanja ali morebiti dosedanje prakse.

ne sam zame, za vsa živa bitja.

 

Veš kaj je najprijetnejša aktivnost? Biti neaktiven, nepremičen, biti zgolj prozorni prevodnik božje volje.

lahko, da se ti trenutno tko zdi, a slej ko prej boš spremenil oz. izpopolnil svoje mnenje.

 

Hvala za dobre želje, a jaz sem z Bogom dovolj domač, da ne potrebujem "njegovih", saj sem tudi sam kanal za izvrševanje božje navzočnosti.

komu pa kanaliziraš Božjo navzočnost, če ne Njegovim?

 

Kako naj pripadam nečemu, česar del sem itak tudi sam?

si del Boga ja in Mu s tem večno pripadaš, kot del Njegove energije. z ljubečim odnosom od Njega (bhakti jogo) lahko okusiš Njegovo neskončno sladkost. v tej dobi pa lahko po milosti Boga samega, ki se je pojavil kot Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu okusiš celo najvišjo sladkost v tej neskončni sladkosti. zanimiv ne?

[Weezard]

ki se je pojavil kot Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu...

Jst sm pa mislu, da je bil to Jezus Kristus

[Kabalist]

Prijatelj mgd, malce moraš omuliti svoj verski fanatizem. Drugače ne morem temu reči, saj enostavno pretiravaš s poveličebanjem svoje religije in tlačiš v nič vse drugo. Res je, vsaka religija potrebuje svoje vojake, a tvoje intelektualno dvobojevanje izpade precej ozko. Navezan si na svojo religijo in verjemi mi, navezanost je lastnost, ki človeka oddaljuje od Boga. Tukaj je potem še napuh, kar je kamen okoli vrati na poti proti Bogu. Ampak greva lepo po vrsti.

na pravilen način bereš Vede, boš ob tem direktno izkušal Boga

Temu se moram smejati. NOBENO branje ne prinaša razsvetljenje. Branje samo omogoča dotok informacij v razum in nič drugega. Emako trdijo fanatični kristjani in tudi njim se smejim, kot tudi vsem ostalim, ki trdijo, kako se bodo z branjem povzpeli do božjega prestola. Bralna značka ni na seznamu vstopnin skozi vrata nebeškega kraljestva.

bi te pa tuki tud vprašu, kako to, da se sploh trudiš pisat po telem topiku, sej od prebranega, po tvojih besedah, ostali ne bomo mel kej dost koristi?

Ostali se bodo vsaj zabavali. In mnogi se bodo naučili, kako deluje um, prepojen z verskimi dogmami, skoraj brez prakse.

knjige razsvetljenih

Razsvetljenim dol visi za tem, da bi koga poučevali in se šli pisateljsko kariero. Knjige največkrat pišejo nerazsvetljeni, ki so del življenja preživeli v bližini razsvetljenih. Nobena knjiga ne more prinesti razsvetljenja. Branje je v primerjavi z izkušnjo podobno masturbiranju pred ogledalom v primerjavi s pravo akcijo. In samo prava akcija ti da zadovoljstvo, pravo izkušnjo.

ne sam zame, za vsa živa bitja

Znova se moram valjati od smeha. Napuh ti gotovo bruha iz ušes. Najbrž boš še nekaj časa glede izkušnje božanske navzočnosti odvisen zgolj od branja.

boš spremenil oz. izpopolnil svoje mnenje

Nimam kaj spreminjati, kajti o doživetjih nimaš mnenja, temveč zgolj občutek doživetega. Ampak tebe čaka še najbolj boleč del poti do vrat nebeškega kraljestva.

kanaliziraš Božjo navzočnost, če ne Njegovim?

Svojega ne delim z nikomer. Zakaj pa bi? Neprekinjen tok božje navzočnosti, kateri se izraža skozi prozornost moje pozornosti, ne potrebuje kanalov in podobnega. Preprosto sije in res ni potrebe po posrednikih. Razni kanali in podobno se dogaja tistim, ki so o tem osvojili bralno značko.

si del Boga ja in Mu s tem večno pripadaš, kot del Njegove energije. z ljubečim odnosom od Njega (bhakti jogo) lahko okusiš Njegovo neskončno sladkost. v tej dobi pa lahko po milosti Boga samega, ki se je pojavil kot Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu okusiš celo najvišjo sladkost v tej neskončni sladkosti. zanimiv ne?

Komaj sem se nehal smejati. Naj ti povem, da mi dol visi za vsemi Šri tega ali onega. Takisto mi dol visi za mnogimi drugimi, za katere pravijo, da so edini pravi. Znova ponavljam, edine prave poti ni, saj so prave vse, katere te pripeljejo na cilj. Veš, v Bibliji lepo piše: "Zgodi se tvoja, ne moja volja." Na drugem mestu pa "Če želiš me slediti, pusti sebe in pojdi za mano". Nobenih zapletenih izrazov, nobenega klanjanja množici tujih božanstev, nobenih debelih opek za branje. Samo dva stavka, ki vse povesta. Najbrž so tudi v Vedah takšni drobni stavki, katere moraš najti in jih zatem udejaniti v praksi. Bhakti joga, Šri krišna (+ XY čudni izraz) se dogajajo tebi in ostalim pripadnikom vaše religije. Imate pravico do tega, a trditev, da je samo vaša religija edina prava, je nevarno in predvsem neučinkovito. Saj sem tudi jaz bil včasih precej nestrpen in takrat se mi je pot ustavila. Besno sem se zaletaval v zid. Ampak nekega dne je naredilo klik in šel sem naprej, a nestrpnost sem pustil izza zidu. Pred vrati trdnega zidu stojita volk in pes. Kako boš šel mimo njiju? To te naj zanima.

[mgd]

Jst sm pa mislu, da je bil to Jezus Kristus

gre za različni osebi. Jezus je sin/sluga Božji, Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu pa Bog sam, v razpoloženju svojega najintimnejšega sluge.

[Kabalist]

gre za različni osebi. Jezus je sin/sluga Božji, Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu pa Bog sam, v razpoloženju svojega najintimnejšega sluge.

Nekdo drug bo rekel drugače. Šrti Krišna tistim, kateri je Jezus sin božji, dol visi. resnično. Jezus in Krišna sta iz dveh različnih svetov, dasiravno na koncu pridemo na isto. Malce napuhlo je trditi, da je nek indijski stric sam Bog. Veš, Bog je daleč izven človeških dimenzij. Mnogi trdijo za Jezusa, da je Bog in na svoj način imajo mogoče celo prav. Vsakdo ima znotraj svoje vere svoj nabor božanstev in njih hierarhijo.

[mici59]

Nekdo drug bo rekel drugače. Šrti Krišna tistim, kateri je Jezus sin božji, dol visi. resnično. Jezus in Krišna sta iz dveh različnih svetov, dasiravno na koncu pridemo na isto. Malce napuhlo je trditi, da je nek indijski stric sam Bog. Veš, Bog je daleč izven človeških dimenzij. Mnogi trdijo za Jezusa, da je Bog in na svoj način imajo mogoče celo prav. Vsakdo ima znotraj svoje vere svoj nabor božanstev in njih hierarhijo.

tudi tebi voščim dobro leto 2008,ampak začni brati.dokaz,da je Jezus Bog je recimo 1.Janezovo pismo 5.20 in sedaj ;to je sveto pismo in to drži,da mi nebi oporekal od kod mi,ampak ugotavljam,da si dejansko pozer,čeprav si nastopil dokaj odločno v samem začetku,ampak kot sm že rekel,podoben si bolj angleškim nihilistom s tem,da so se oni vsaj napili skozi dan.pa lep pozdrav.ni mi potrebno odgovarjat,ker bom mislil,da se tudi vsiljuješ SREČNO2008 tantra,unis nosorog ,tinka puma,kuvrtat ničmimar

[tantra]

All The Best To All. )

[Kabalist]

da si dejansko pozer,čeprav si nastopil dokaj odločno v samem začetku

Kdo pa ni pozer?

Ampak pustimo to.

Vsem srečno 2008. Ko je sreča, potem je vse ostalo.

[mgd]

Šrti Krišna tistim, kateri je Jezus sin božji, dol visi. resnično.

mogoče teb zaenkrat ja, ne pa vsem. vsaj za eno osebo vem, ki je spoznala, da je Šri Krišna točno tisti, ki ga je Jezus naslavljal z moj Oče, Bog.

 

Jezus in Krišna sta iz dveh različnih svetov, dasiravno na koncu pridemo na isto.

se strinjam. tist k bo iskreno in do konca sledil nauku Jezusa bo spoznal Šri Krišno in tisti, ki bo iskreno in do konca sledil nauku Šri Krišne, bo spoznal Jezusa.

 

Malce napuhlo je trditi, da je nek indijski stric sam Bog.

se strinjam in tega kar dost v Indiji najdeš. po drugi strani je pa tud res, da zaradi napuha ne opazim kdo Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu zares je.

 

Veš, Bog je daleč izven človeških dimenzij.

se strinjam, a vseeno se v tem svetu pojavi tudi v svoji večni človeški obliki.

 

Mnogi trdijo za Jezusa, da je Bog in na svoj način imajo mogoče celo prav

ja, Jezus je Bog v tem smislu, da je Njegov popolni predstavnik. po drugi strani pa Jezus ni Bog, ker je Njegov sin. Če Bog pošlje svojega sina v ta svet, da ostale ljudi spomni na njihovega Očeta, je ta sin tako dober kot Bog sam, ker je Njegov poslanik, Njegov predstavnik in mu je zato potrebno dati tako spoštovanje kot samemu Očetu, čeprav to on v vseh pogledih ni.

 

Vsakdo ima znotraj svoje vere svoj nabor božanstev in njih hierarhijo.

Bog je samo en in mi vsi smo od istega Boga, le da nekateri zaradi svojega napuha tega praktično še ne opazmo.

 

Že kot otrok sem imel naravno vero v Boga, še posebej sem bil naklonjen Jezusu. Ko sem kasnej bral Bhagavad Gito (pesem Šri Krišne) in kasneje tudi nauk Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja nisem imel nikol občutka, da bi spremenil svojo vero iz otroštva, ampak jo le še bolj detajlno začel spoznavat in v skladu z njo živet in mislim, da je bil to blagoslov Jezusa samega in da me pri moji poti še vedno podpira.

 

Od naprednejših od sebe in iz Ved sem izvedu, da je v tej dobi mimo služenja razodetemu Božjemu Imenu nemogoče v celoti spoznat oz. pridet do Boga in s tem do svojega najvišjega zadovoljstva in da lahko začne služiti Božje Ime prav vsak, ne glede na Njegov trenutni materialni status, da je to najlažji in najhitrejši proces s katerim imam tudi sam pozitivne izkušnje, sem hotu te informacije ter svojo izkušnje deliti tudi z ostalimi na tem forumu.

 

Kot pa že omenjeno, te pa služenje Božjega Imena po vodstvom Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja pripelje še na neko posebno mesto v Božjem kraljestvu.

 

Nitai Gouranga!

[emanuel]

Temu se moram smejati. NOBENO branje ne prinaša razsvetljenje. Branje samo omogoča dotok informacij v razum in nič drugega. Emako trdijo fanatični kristjani in tudi njim se smejim, kot tudi vsem ostalim, ki trdijo, kako se bodo z branjem povzpeli do božjega prestola. Bralna značka ni na seznamu vstopnin skozi vrata nebeškega kraljestva.

Bralna značka sama po sebi res ni vstopnica, ampak tisti, ki bere, prebere recimo tudi "ne bodite zgolj bralci moje besede, ampak njeni izvrševalci".

[mgd]

Bralna značka sama po sebi res ni vstopnica, ampak tisti, ki bere, prebere recimo tudi "ne bodite zgolj bralci moje besede, ampak njeni izvrševalci".

se strinjam. sem pa jaz prebral tud to, da je ena izmed oblik izvrševanja besed tudi pravilno branje določenih besed in da lahko tudi tako spoznaš Boga.

 

Nitai Gouranga!

[emanuel]

Mojzes je rekel: "Zgodi se tvoja, ne moja volja." Samo v tem stavku je več resnice, kot v debelih množicah različnih duhovnih knjig. Lepo na drug način razloži besede nekoga, ki je svet tlačil mnogo stoletij kasneje: "Če me želiš slediti, pusti sebe in mi sledi." Ni se treba za modrost mučiti s tujimi jezik lomečimi izrazi. Vse je na dosegu rok, a ljudje smo slepi za nekaj, kar je pred nosom in hitimo po modrosti v tuje kraje med tuje ljudi, ki govorijo tuj jezik.

[Kabalist]

mogoče teb zaenkrat ja, ne pa vsem. vsaj za eno osebo vem, ki je spoznala, da je Šri Krišna točno tisti, ki ga je Jezus naslavljal z moj Oče, Bog

Oprosti, a ta je malce bosa. Ako bi malce poznal še kaj več od Ved, bi vedel, da je kaj takšnega malo verjetno. Ampak če verjameš kaj takšnega, pač verjemi.

do konca sledil nauku Jezusa bo spoznal Šri Krišno in tisti, ki bo iskreno in do konca sledil nauku Šri Krišne, bo spoznal Jezusa

V tem se pa lahko stirnjam. Na vrhu gore vsi uživajo enak razgled. Tako slednik Šri Krišne, kot slednik Jazusa bo doživel prisotnost enega in istega Boga. Ampak ko se bosta vrnila v običajni svet, bosta svoje doživetje razlagala skozi simboliko vere ali poti, katera ju je pripeljala do vrha. Vsekakor pa bosta vedela, da imata vsak na svoj način popolnoma prav.

Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu zares je

Študiraj prakticiraj, prakticiraj in živi, pa bo. Če vložiš napor, usmerjen s pravilnim razmišljanjem in pravilkno vero, imaš veliko možnosti za dosego samega sebe.

vseeno se v tem svetu pojavi tudi v svoji večni človeški obliki.

 

Seveda! Stopi pred ogledalo in videl boš rezultat božje navzočnosti. Ako še čisto ne spregledaš, boš čez čas. Žal nam vsakdanjost nadene maske in nas zasuje s hrupom želja, navezanosti, strahu in sebičnosti.

po drugi strani pa Jezus ni Bog, ker je Njegov sin.

Veš, ko so Jezusa delali, nisem bil zraven, tako da o tem, čigav sin je, ne morem govoriti. Sam zase je govoril, da je sin človekov. Vsakdo od nas je božji otrok, saj je v vsakem od nas razodet Bog. problem pa je, ker iščemo Boga izven sebe in ga v sebi ne najdemo.

te pa služenje Božjega Imena po vodstvom Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja

Razni vodniki so dobri, dokler potrebuješ kažipot. A nekega dne boš spoznal, da moraš del pot opraviti poponoma sam. verjemi mi, to ni najprijetnejša izkušnja, a je nujna in blagri, ki pridejo za tem temnim delom, so nepojmljivi. V nekem trenutku umrejo vse vere, filozofije in težko izgovorljiva imena. Omenil sem dva biblijska stavka in verjemi, v njima je vsa resnica osbenostne rasti. Stvar je samo v tem, kako do tja.

pravilno branje določenih besed

Žal na ta način ne prideš daleč. Vsekakor je potrebno pogledati tudi v kakšno knjigo, kajti splošna izobrazba je del osebnostnega razvoja. Ampak zgolj branje brez prakse ne prinese posebnega napredka, razen intelektualno zadovoljstvo. Dihalne vaje, koncentracije, mantre (logodinami), vizualizacije, položaj telesa, ipd. so železni repertoar vsake celovite metode osebnostne rasti. Vera je tu koristen pomočnik, ne pa sredstvo za dosego cilja. Danes se žal pozablja na znano dejstvo: kolikor vložiš, toliko dobiš. Ta ekonomija velja tudi za osebnostno rast.

[mgd]

Na vrhu gore vsi uživajo enak razgled. Tako slednik Šri Krišne, kot slednik Jazusa bo doživel prisotnost enega in istega Boga.

ja, a vseeno bo ob tem tudi razlika. čeprav bosta slednika obeh verodostojnih vodnikov na koncu poti videla enega in istega Boga, bo njun pogled še vedno odvisen od specifičnega vodnikovega načina služenja Bogu. Bog se vedno razodeva preko svojega poslanika oz. sluge in Ga mi zato nikol ne mormo vidt direkt, temveč vedno preko medija Njegovega specifičnega sluge. ker med slugami Boga obstaja tudi hierarhija, glede na intimnost, bo slednik Šri Krišne, ko je ta v obliki Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja, razvil intimnejši pogled, intimnejše služenje in s tem tudi višje zadovoljstvo kot slednik Jezusa. Jezus bo enega in istega Boga razodel kot svojega in od vseh pravega, večnega Očeta, medtem ko bo tega istega Boga slednik Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja spoznal kot najdražjega svoji najdražji Gospodarici. zadovoljstvo tega drugega pogleda in služenja je večje od prvega, čeprav sta seveda oba avtentična. zato pravim, da Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu in Njegovi sledilci izkazujejo največje sočutje pogojenim dušam tega sveta, kar pa seveda ne pomeni, da Jezus ni popolnoma sočuten.

 

Ampak ko se bosta vrnila v običajni svet, bosta svoje doživetje razlagala skozi simboliko vere ali poti, katera ju je pripeljala do vrha. Vsekakor pa bosta vedela, da imata vsak na svoj način popolnoma prav.

se strinjam, pri čemer morš vedet, da jezik, simbolika itd. realizirane osebe ni omejena z omejitvami tega sveta, zato tud pravim, da za izkušanje Boga kot se razodeva skozi Vede ni nujno poznati sanskrit jezika, ampak je potrebno imeti le brezpogojno predajo Vedam. tud če nekdo zna sanskrit jezik, ni nujno, da bo dojel pomen Ved in s tem realiziral Boga. potrebna je le brezpogojna predaja Bogu.

 

Študiraj prakticiraj, prakticiraj in živi, pa bo. Če vložiš napor, usmerjen s pravilnim razmišljanjem in pravilkno vero, imaš veliko možnosti za dosego samega sebe.

ja, s spoznanjem Boga spoznaš tudi sebe v večnem odnosu do Njega.

 

Seveda! Stopi pred ogledalo in videl boš rezultat božje navzočnosti. Ako še čisto ne spregledaš, boš čez čas. Žal nam vsakdanjost nadene maske in nas zasuje s hrupom želja, navezanosti, strahu in sebičnosti.

vsakdanjost nam ni kriva, prav tako ne želje, navezanost, strah, sebičnost itd., da ne vidmo prav, le pravilno jih mormo zastavit pa bo. ko bi bli vsaj sebični, pa še to nismo, temveč služmo nekaj kar se nam le zdi, da smo mi.

 

Veš, ko so Jezusa delali, nisem bil zraven, tako da o tem, čigav sin je, ne morem govoriti. Sam zase je govoril, da je sin človekov. Vsakdo od nas je božji otrok, saj je v vsakem od nas razodet Bog.

kokr jz poznam Jezusa, je rekel, da je Božji sin. se strinjam, da je vsak izmed nas tudi Božji sin, a tega tako jasno kot Jezus ne zaznavamo lih vsi, zato nam Jezusova pomoč pride zelo prav.

 

problem pa je, ker iščemo Boga izven sebe in ga v sebi ne najdemo.

ko Ga v celoti najdeš v sebi, Ga lahko vidiš tudi izven sebe in vsepovsod. iz katere strani pa Ga nekdo začne spoznavat, pa je odvisn od Boga in iskalca samega.

 

Razni vodniki so dobri, dokler potrebuješ kažipot. A nekega dne boš spoznal, da moraš del pot opraviti poponoma sam. verjemi mi, to ni najprijetnejša izkušnja, a je nujna in blagri, ki pridejo za tem temnim delom, so nepojmljivi. V nekem trenutku umrejo vse vere, filozofije in težko izgovorljiva imena.

sej če ma nekdo vodnika, to nujno ne pomeni, da hoče, da vodnik hodi namesto njega. on sam hodi, a pod vodstvom vodnika. da bi nekdo drug namest njega hodu je itak nemogoče. ok, za Vsemogočnega Boga tud to ni nemogoče, a On sam nam je dal relativno odgovornost, da bo ljubezen z Njim sploh možna. do Boga nikol ne morš pridt popolnoma sam, tj. brez pomoči Boga. pomoč Boga v konkretni obliki pa je njegov sluga, njegov predstavnik, za nas vodnik, oz. Guru.

 

se ne strinjam, da vse našteto nekoč umre, je pa res, da jih z napredkom vidiš v drgačni, bolj čisti luči kot prej. Bog je večen, Njegovo Ime tudi.

 

Žal na ta način ne prideš daleč. Vsekakor je potrebno pogledati tudi v kakšno knjigo, kajti splošna izobrazba je del osebnostnega razvoja. Ampak zgolj branje brez prakse ne prinese posebnega napredka, razen intelektualno zadovoljstvo.

kot sem že prej omenu, določena praksa za spoznanje Boga je tudi pravilno branje od Boga razodetih besed, tj. svetih spisov. tud če nič druzga ne izvajaš, lahko že s samim pravilnim branjem ali poslušanjem avtentičnih svetih spisov spoznaš Boga. in kot sem že prej omenu, poznavanje jezika tuki ni niti pogoj niti diskvalifikacija. Boga lahko spoznaš, če se Mu iskreno predaš.

 

Dihalne vaje, koncentracije, mantre (logodinami), vizualizacije, položaj telesa, ipd. so železni repertoar vsake celovite metode osebnostne rasti. Vera je tu koristen pomočnik, ne pa sredstvo za dosego cilja

dihalne vaje itd. v tej dobi niso nujno potrebni, niti od Boga posebej priporočeni, čeprav tudi ne prepovedani ali odsvetovani, če oz. ko so v podporo služenju Imena Boga. kot že omenjeno, v tej dobi se po volji Boga, Boga ne da spoznat mimo služenja Njegovemu razodetemu Imenu. obstajajo pa različna razodeta Imena Boga in različna služenja le teh in s tem različne količine zadovoljstva, tudi znotraj neskončnosti. kar je razodel Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu je najvišje, v vseh pogledih.

 

brez vere v Boga, bo katerakoli "pot ali tehnika do Boga" neuspešna, v smislu dejanskega spoznanja Boga.

 

Danes se žal pozablja na znano dejstvo: kolikor vložiš, toliko dobiš. Ta ekonomija velja tudi za osebnostno rast.

pri spoznavanju Boga, ali pri čemurkoli drugemu, ni vse odvisno le od tebe. Boga lahko spoznaš le če se ti On po svoji volji razodene, prav tako lahko dobiš rezultat kateregakoli drugega dela, le če ti ga Bog dodeli. je pa res, da je po volji Boga, pr vsem tem, nekaj zelo zelo malega in s tem ne mislim nepomembnega, odvisno tudi od tebe.

 

Nitai Gouranga!

[Kabalist]

Uf, ta najina razprava je postala črevast dialog. Ampak malce izobraževanja pač ne škodi. Žal pa ves čas iz tebe govori zgolj naučeno. Ni čutiti osebne izkušnje.

vedno odvisen od specifičnega vodnikovega načina služenja Bogu

Ne. Motiš se. Na vrhu imaš razgled na vse okoli sebe in ni razlike zaradi različne poti do vrha. Ampak na vrhu nihče ne razpravlja o Jezusu ali Krišni, temveč vsi zgolj doživljajo razgled. Tisti, ki so zgolj brali o poti na vrh na veliko filozofirajo o tem, saj jim manjka izkušnje. kakor hitro boš prišel do svojega lastnega pekla, imaš dve možnosti. Lahko se še naprej greš prepevanje, filozofiranje in branje, lahko pa vstopiš v temni tunel in se soočiš z lastnimi strahovi, zlom in ostalo nesnago, katero si nabral med življenjem. Ampak v tej luknji boš očistil um vseh besnih definicij in spoznal, da vse poti vodijo k istemu cilju. Bog je ena neskončnost in do njegovega obličja vodi neskončno poti. Nobena od teh poti ni boljša ali slabša, vse so enake. Žal pa pred prečkanjem lastnega pekla in očiščenja uma tega ne veš in žal tudi ne verjameš. Torej te čaka še hujše delo. Moraš odstraniti vse silne dogme in naučene resnice. Čakalnica bo zate mogoče kar huda preizkušnja. Morebiti celo prehuda. Ne poznaš zgodbe o štirih rabinih, kateri so hoteli priti pred božje obličje. Vsi so poskusili, a samo enemu je uspelo. Eden je znorel, drugi je umrl, a tretji je postal kasneje obsojeni zločinec. Uspel je samo rabi s popolnoma očiščenim umom.

simbolika itd. realizirane osebe ni omejena z omejitvami tega sveta

Simbolika realizirane osebe? Tega ni. S simboliko tega sveta je omejena interpretacija doživetja neskončnosti. Znova se vračam na prej omenjen pekel in čiščenje uma. kakor hitro prečkaš svoj zasebni pekel se rešiš omejitev simbolov nezavednega. Ampak ko se vrneš, se izkušnja nujno obarva s simboli nezavednega in kasneje simboli tvoje rodne duhovne tradicije. Ti imaš še težje delo, ker moraš svoje rodne simbole nezavedno prevajati v vedski simbolizem in obratno. Vede so zgolj interpretacija resnice in navodilo, ne pa resnica sama, ki je sama zase izven interpretacij. Tudi Biblija ni resnica, temveč zgolj interpretacija in navodilo. Tora pomeni Zakon in ne Resnica. Pisci Biblije so bili glede tega silno pazljivi.

prav tako ne želje, navezanost, strah, sebičnost itd.

Pa še kako nam zamegljujejo pot navzgor. Dokler se ne osvobodiš vse te navlake, ne prideš nikamor. Dokler si boš želel, dokler boš navezan, toliko časa ne boš sposoben iti naprej. Če bi bilo to tako enostavno, ne bi osebni pekel prečkalo tako malo ljudi, ki se gredo osebnostno rast. Veliki večini spodleti, ker jih nazaj potegnejo strah, navezanost ali sebičnost. A ti imajo še srečo. Huje je tistim, katere premaga napuh. Zahodni okultizem je poln takšnih ljudi in tudi sam sem pri svoji praksi naletel na nekaj takšnih. Lahko goljufaš svet okoli sebe, ne moreš pa ogoljufati lastnega pekla. Ta te uniči, če se vanj podaš s prevelikim filozofskim bremenom ali pa ne želiš odvreči tega, kar misliš, da si. "PUSTI SEBE" je ključni del Jezusovega poziva. Ampak zahodni okultizem deluje s pomočjo transformacijo simbolov, zato tebe ne čaka ta past. Zato pa so najbrž druge pasti.

Jezusova pomoč pride zelo prav

Najpomembnejši Jezusov napotek je tako kratek - PUSTI SEBE IN ME SLEDI.

Jezus je sebe imenoval Ben Ha'Adamah - Sin človekov. Ne bom ti razlagal mističnega in okultnega ozadja aramejskih besed, ker ne sodita v tebi domač simbolizem. Beseda Adamah ima korenine v Genezi in govori o generalizirani podobi človeka, ne pa pripadnika konkretnega naroda ali celo konkretnega človeka. To bodi dovolj.

začne spoznavat, pa je odvisn od Boga in iskalca samega

Nič ni odvisno od Boga. Bogu se v večnem trenutku sedaj prav nič ne dogaja. Ničesar mi ni treba iskati, samo odstreti je treba meglo izpred oči.

do Boga nikol ne morš pridt popolnoma sam, tj. brez pomoči Boga. pomoč Boga v konkretni obliki pa je njegov sluga, njegov predstavnik, za nas vodnik, oz. Guru.

Bog ne potrebuje posrednikov, ker je vse od Boga v Bogu. Mojster ti je potreben na določenih točkah poti. Olajša ti pot, a samo do določene mere. kakor hitro se znajdeš pred največjim preizkusom, ti mojster več ne more pomagati in pravi mojster te takrat pusti, da sam opraviš delo. Med učencem in mojstrom se splete svojevrstna simbioza, saj učenec običajno nadaljuje razvoj mojstrove modrosti. Nikakor pa te mojster ne pelje za rokico. Ime božje je zgolj interpretacija, pomoč umu, da identificira približek tega, kar je Bog. Imen Boga je nešteto, a nobeno ni odraz resničnosti. Ravno zato biblijski avtorji Boga ne imenujejo. Na več mestih je zapisano samo ime izvršne sile Boga, torej ime njegove (njene) manifestacije v dejavnem svetu. Ni brez zveze druga božja zapoved: "Ne izgovarjaj imen božjih po nemarnem in ne..." S tem je starodavni avtor hotel pokazati, da je božje kraljestvo neskončno in zatorej izven dosega umske interpretacije. Z besedo Bog pojmujemo celoten razodevajoč univerzum. In to je VSE V VSEM.

dihalne vaje itd. v tej dobi niso nujno potrebni, niti od Boga posebej priporočeni

Lepa podpora za lenobo in duhovno spanje. Različne vaje so nujno potrebne, ker z njimi pridobiš potrebne sposobnosti. Ampak vsi, ki ste polni filozofij in dokončnih spoznanj iščete izgovore in bližnjice skozi zabavno plat duhovnosti. Vsekakor je za vernike nevarna praksa, saj bi verniki po prečkanju brezna spoznali, da je vsa filozofija, religija in ostalo (predvsem institucija) zgolj epizoda, ki ni nujno potrebna. Tebi se ne sanja, kaj je dobro in kaj ne, ker pač nič od tega nisi izkusil. Strah vas je odgovornosti, katere pridejo z močmi, katere se pridobi skozi aktivno prakso. Ti raje poslušaš, kakšnega okusa je sladoled, nimaš pa jajc, da bi vanj zagrizel in se prepričal.

je najvišje, v vseh pogledih

Nič ni najvišje. Edino vrednost v duhovnosti ima osebna izkušnja. A ker tega nimaš, se poslužuješ naučenega in prebranega. Iz tebe ne govori človek z izkušnjo, temveč vernik, ki ves čas citira dogme. Temu rečem intelektualno mastrubiranje. Saj je sicer fino lepo peti, brati, pogovarjati in en drugega prepričevati, kako edini držite boga za jajca. Ampak to je zgolj prazno zadovoljstvo, ki bo prešlo v frustracijo. Vse bolj boš nestrpen do drugače verujočih. Tvoja stališča bodo vse ekstremnejša, kajti tvoj um je v zlati kletki dogem. Ker ni izza tebe nobene izkušnje duhovne rasti, kot papagaj ponavljaš svojega Šri Krišno XY.

Zakaj sploh pišem in se razpravljam? Ne zaradi tebe ali sebe, temveč zaradi drugih, saj tako dobijo vpogled razliko med prakso in prazno filozofijo. Vidiš, jaz nisem niti enkrat citiral ali omenil mojega nekdanjega mentorja. Nisem niti enkrat citiral knjig, katere pripadajo poti, po kateri hodim. Biblijo sem uporabil kot ilustracijo, ker je pač Biblija domača v naših krajih. Še tradicije, kateri sledim, ne omenjam in se namerno izogibam definicijam, katere sem se naučil za pomoč na poti. Zakaj tako počnem? Preprosto. Vem, da so vse poti, ki pripeljejo na cilj, popolnoma prave. Tudi bhakti joga pripelje določen del vztrajnih in pogumnih na vrh. Ampak podobno je tudi z hermetičnimi okultisti, mistiki, zenovci, budisti ipd. čeprav recimo Zen poznam zgolj na splošno vem, da je to za nekatere ljudi odlična pot do vrha, ki ni v ničemer slabša od moje. Pač drugačni ljudje, drugačna pot. Na vrhu itak vsi uživamo enak razgled in nam dol visi za napore, prestane na poti. V tem je poanta vsega.

[emanuel]

ja, a vseeno bo ob tem tudi razlika. čeprav bosta slednika obeh verodostojnih vodnikov na koncu poti videla enega in istega Boga, bo njun pogled še vedno odvisen od specifičnega vodnikovega načina služenja Bogu. Bog se vedno razodeva preko svojega poslanika oz. sluge in Ga mi zato nikol ne mormo vidt direkt, temveč vedno preko medija Njegovega specifičnega sluge. ker med slugami Boga obstaja tudi hierarhija, glede na intimnost, bo slednik Šri Krišne, ko je ta v obliki Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja, razvil intimnejši pogled, intimnejše služenje in s tem tudi višje zadovoljstvo kot slednik Jezusa. Jezus bo enega in istega Boga razodel kot svojega in od vseh pravega, večnega Očeta, medtem ko bo tega istega Boga slednik Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja spoznal kot najdražjega svoji najdražji Gospodarici. zadovoljstvo tega drugega pogleda in služenja je večje od prvega, čeprav sta seveda oba avtentična. zato pravim, da Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhu in Njegovi sledilci izkazujejo največje sočutje pogojenim dušam tega sveta, kar pa seveda ne pomeni, da Jezus ni popolnoma sočuten.

Ja, sevede, sosedov travnik je vedno bolj zelen, kot domač

 

kokr jz poznam Jezusa, je rekel, da je Božji sin. se strinjam, da je vsak izmed nas tudi Božji sin, a tega tako jasno kot Jezus ne zaznavamo lih vsi, zato nam Jezusova pomoč pride zelo prav.

Kot je reku tudi "Jaz in Oče sva eno"

[Kabalist]

Ja, sevede, sosedov travnik je vedno bolj zelen, kot domač

Kot je reku tudi "Jaz in Oče sva eno"

Vsekakor, kajti ko stopiš pred božji prestol doživiš enost z Bogom, ki je oče, mati in vse ostalo. Vsakdo od nas je del božjega razodetja, a žal večino premaga hrup nepomembnosti. Tisti, ki posluša, bo slišal!

[mgd]

Ne. Motiš se. Na vrhu imaš razgled na vse okoli sebe in ni razlike zaradi različne poti do vrha. Ampak na vrhu nihče ne razpravlja o Jezusu ali Krišni, temveč vsi zgolj doživljajo razgled. Tisti, ki so zgolj brali o poti na vrh na veliko filozofirajo o tem, saj jim manjka izkušnje. kakor hitro boš prišel do svojega lastnega pekla, imaš dve možnosti. Lahko se še naprej greš prepevanje, filozofiranje in branje, lahko pa vstopiš v temni tunel in se soočiš z lastnimi strahovi, zlom in ostalo nesnago, katero si nabral med življenjem. Ampak v tej luknji boš očistil um vseh besnih definicij in spoznal, da vse poti vodijo k istemu cilju. Bog je ena neskončnost in do njegovega obličja vodi neskončno poti. Nobena od teh poti ni boljša ali slabša, vse so enake. Žal pa pred prečkanjem lastnega pekla in očiščenja uma tega ne veš in žal tudi ne verjameš. Torej te čaka še hujše delo. Moraš odstraniti vse silne dogme in naučene resnice. Čakalnica bo zate mogoče kar huda preizkušnja. Morebiti celo prehuda. Ne poznaš zgodbe o štirih rabinih, kateri so hoteli priti pred božje obličje. Vsi so poskusili, a samo enemu je uspelo. Eden je znorel, drugi je umrl, a tretji je postal kasneje obsojeni zločinec. Uspel je samo rabi s popolnoma očiščenim umom.

hotu sm rečt, da tko kot sonca ne morš vidt mimo njegovih žarkov, preko katerih se ti po svoji volji razodeva, tako tudi Boga ne morš vidt mimo medija, preko katerega se ti po svoji volji razodeva. med medijem in Bogom ni razlike, v smislu, da sta med seboj nerazdružljiva (kot sonce in njegovi žarki, kot ogenj in toplota, itd.), a vseeno je Bog Bog (gospodar), medij pa medij (sluga, vodnik do Boga).

 

od tega katero izmed svojih neomejenih večnih oblik ti Bog osebno razodeva, medija preko katerega se ti razodeva in tvojega subjektivnega pogleda je odvisno kako vidiš Boga.

 

niso vse oblike Boga enako sladke, iz objektivnega pogleda, niti te vsi vodniki/mediji ne pripeljejo do iste sladkosti pogleda na Boga, iz objektivnega pogleda.

 

iz objektivnega pogleda, je Šri Krišna kot sin Nanda Maharadža najslajša večna oblika Boga, najslajši pogled Nanj pa ti razodevajo njegove osebne spremljevalke, gopije.

 

to najslajšo obliko in tak najslajši pogled na Boga lahko dosežeš, če slediš nauku Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja.

 

Dokler si boš želel, dokler boš navezan, toliko časa ne boš sposoben iti naprej.

tuki sm hotu povedat, da če si ne želiš spoznati Boga, če se ne ljubeče navezuješ Nanj, kjerkoli in kadarkoli (tudi v svojem vsakdanjem življenju), če ne občutiš strahu pred življenjem v neznanju, ne morš dosežt Boga. želja, navezanosti, vsakdanjosti, strahu itd. se ne da nikol uničit ali trajno ustavit, se jih pa da pravilno ali pa napačno uporabit. napačna uporaba oz. neuporaba, ti pogled na Boga onemogočata.

 

Nič ni odvisno od Boga. Bogu se v večnem trenutku sedaj prav nič ne dogaja. Ničesar mi ni treba iskati, samo odstreti je treba meglo izpred oči.

se mi je zdel, da so ti večne aktivnosti Boga zaenkrat še nezaznavne, ja.

 

Bog ne potrebuje posrednikov, ker je vse od Boga v Bogu. Mojster ti je potreben na določenih točkah poti. Olajša ti pot, a samo do določene mere. kakor hitro se znajdeš pred največjim preizkusom, ti mojster več ne more pomagati in pravi mojster te takrat pusti, da sam opraviš delo. Med učencem in mojstrom se splete svojevrstna simbioza, saj učenec običajno nadaljuje razvoj mojstrove modrosti. Nikakor pa te mojster ne pelje za rokico.

kot že omenjeno, Bog se tebi razodeva preko medija, ki mu lahko rečemo tudi posrednik. brez pomoči vodnika, Guruja itd. Boga ne morš spoznat. pomoč vodnika je v tvojih različni fazah napredka seveda različna, a nikol ne pride do točke, ko si lahko popolnoma neodvisen od vodnika. si vidu kdaj sonce mimo njegovih žarkov? glede na to, da je Bog večen, je tudi vodnik do Njega večen in tvoja odvisnost od obeh večna.

 

Ime božje je zgolj interpretacija, pomoč umu, da identificira približek tega, kar je Bog. Imen Boga je nešteto, a nobeno ni odraz resničnosti. Ravno zato biblijski avtorji Boga ne imenujejo. Na več mestih je zapisano samo ime izvršne sile Boga, torej ime njegove (njene) manifestacije v dejavnem svetu. Ni brez zveze druga božja zapoved: "Ne izgovarjaj imen božjih po nemarnem in ne..." S tem je starodavni avtor hotel pokazati, da je božje kraljestvo neskončno in zatorej izven dosega umske interpretacije. Z besedo Bog pojmujemo celoten razodevajoč univerzum. In to je VSE V VSEM.

o tem sem pisu že prej. beseda voda res ni stvar voda, zato morš popit stvar vodo, da se odžejaš, a pr Božjem Imenu je mal drgač. ko se ti bo razodelo in ko se Mu boš predal, boš to direktno zaznal.

 

Ti raje poslušaš, kakšnega okusa je sladoled, nimaš pa jajc, da bi vanj zagrizel in se prepričal.

če s pozornostjo poslušaš o Bogu, od Boga, preko Njegovega medija, izkušaš Boga.

 

Vem, da so vse poti, ki pripeljejo na cilj, popolnoma prave.

pri čemer nekatere pripeljejo do cilja z več nekatere pa z manj ali nič težavami. glede na to, nam Bog iz svojega sočutja predlaga pot direktne predaje Njemu.

 

Tudi bhakti joga pripelje določen del vztrajnih in pogumnih na vrh. Ampak podobno je tudi z hermetičnimi okultisti, mistiki, zenovci, budisti ipd. čeprav recimo Zen poznam zgolj na splošno vem, da je to za nekatere ljudi odlična pot do vrha, ki ni v ničemer slabša od moje. Pač drugačni ljudje, drugačna pot. Na vrhu itak vsi uživamo enak razgled in nam dol visi za napore, prestane na poti. V tem je poanta vsega.

res, da te vse naštete poti, ko dosežeš njihov cilj, napotijo k poti direktne predaje Bogu, preko katere boš lahko v celoti spoznal Boga, a ni nujno da greš na tak težaven način. direktno predajo Boga, lahko po milosti Boga začneš izvajat iz kateregakol nivoja. kot že rečeno, nam Bog iz svoje milosti ponuja in predlaga direktno, manj ali celo nič težavno pot do Njega. v tej dobi, pa še posebno enostavno izvajanje le te, tj. izgovarjanje Njegovih Svetih Imen iz zavedanja svojega najintimnejšega večnega odnosa z Njim.

 

Nitai Gouranga!

 

Kot je reku tudi "Jaz in Oče sva eno"

ja, eno sta v smislu, da sta med seboj nerazdružljiva, kot npr. sonce in njegovi žarki ali ogenj in toplota. a vseeno je Jezus vodnik do Boga.