Naša velika sreča!

[Kabalist]

hotu sm rečt, da tko kot sonca ne morš vidt mimo njegovih žarkov, preko katerih se ti po svoji volji razodeva, tako tudi Boga ne morš vidt mimo medija, preko katerega se ti po svoji volji razodeva. med medijem in Bogom ni razlike

Pa še kakšna je razlika. Sonce je jedrska peč, ki seva svetlobo različnih valovnih dolžin. Človek lahko sprejme samo del tega valovanja. To valovanje je moč razodevanja, ne pa posrednik. Bog (sonce) ne potrebuje posrednike.

niso vse oblike Boga enako sladke

Bog ni niti sladek, niti grenak. Pravzaprav je brez okusa. Probaj!

želja, navezanosti, vsakdanjosti, strahu itd

Vsakdanjost je nekaj drugega od strahu, navezanosti ipd. Ne mešati fizičnega bivanja z negativnimi posledicami napačnih umskih špekulacij.

Šri Krišna kot sin Nanda Maharadža najslajša večna oblika Boga

To velja samo zate in pripadnike tvoje religije. Druge religije temu drugače rečejo. Jaz rečem zgolj neprekinjen tok božje navzočnosti, saj se mi zdi neumno uporabljati neke tuje besede, razumljive samo ozko usmerjenim vernikom neke tuje religije.

najslajši pogled na Boga lahko dosežeš, če slediš nauku Šri Krišna Čejtanja Mahaprabhuja

Bojim se, da iz tebe govori um in ne izkušnja. Si osebno izkusil? Najbrž ne, ker pač podajaš tako natančno definicijo. preberi si Dantejevo Božansko komedijo. Tam lepo v alegoriji piše, skozi kakšno sranje moraš, preden te obsije čista luč božjega razodetja. Saj ni važno, če Šri Krišna izgovarjaš skozi rit, važna je prozornost uma. Ta pa ni možna, dokler jo meglijo definicije o sladki, manj sladki ali nesladki poti.

če ne občutiš strahu pred življenjem v neznanju

Strah sam zase je dobra zavora. Vsak učenec (-ka) na poti mora strah premagati že na samem začetku s pravilnim zaupanjem (vero). To pripelje do pravilnega razmišljanja in pravilnega postopka, kateri te popelje na pot bistrenja uma. Razne tehnike pomagajo umu, da se očisti navlak. Skoraj vse tehnike osebnostne rasti, ki pripeljejo do konca v doglednem času, vključujejo zaporedje postopkov, ki um pripravijo na največjo avanturo - prozornost. Ni bližnjic, ni dobrih ali slabih poti, temveč so samo poti, ki pripeljejo na cilj ali pa ne pripeljejo. Od vzhodnih tehnik mi je zelo ljuba Radža joga. tehnike te joge so skoraj identične bazičnim tehnikam, katere sam uporabljam. Razlike so samo kozmetične in sintaktične (mantra: logodinamo, telesna drža: asana, mirnost uma : pratjahara, dihalne vaje: pranajama ipd.).

da so ti večne aktivnosti Boga zaenkrat še nezaznavne

Najbrž nisi vsega prebral, kar sem v zadnjem času napisal. Bog ne potrebuje aktivnosti, ker je popolnost. Človeška sposobnost dojemanja božjega razodevanja je izven interpretacije. Sam uporabljam bolj splošen izraz - božje razodevanje v vsem skozi vse v večnem trenutku sedaj.

Bog se tebi razodeva preko medija, ki mu lahko rečemo tudi posrednik

Ne, Bog ne potrebuje posrednikov, a potrebuje jih religija. Vsaka religija ima razlagalce, ki poskrbijo, da večina ne poskuša osebno doživeti razodetja. Guru ali župnik - isto sranje, drugo pakovanje! Oba sta tu, da ti na začetku dasta kost, nakar te zavreta, saj z osebno izkušnjo izgubiš potrebo po njunih uslugah. Ko si enkrat preko, ne potrebuješ več razlag drugih, ker sam veš. takrat modrost postane del tebe. Ljubečo pozornost ne usmerjaš v posrednika, temveč jo daruješ božji navzočnosti.

Mu boš predal,

ne gre za predajanje, temveč darovanje. To je nekaj drugega. Predajanje je pasivnost, a darovanje je aktivnost.

če s pozornostjo poslušaš o Bogu

Znova recept za intelektualno samozadovoljevanje.

več nekatere pa z manj ali nič težavami

Žal mi je, a o tem ne odločaš ti, temveč navlaka, katero imaš v sebi in učinkovitost preobrazbe te navlake v pogonsko silo samorealizacije. Brez težav ne gre, kajti vsakdo nosi v sebi potovalko navlake. Vsako podstrejše ima svoj temni kotiček, v katerem biva zasebni gospodar pekla. Ampak ti nejbrž ne misliš počistiti svoje podstrejše, ker misliš, da ti bo samo branje o tem pomagalo. pa ti ne bo. Metlo v roke in v akcijo!

a vseeno je Jezus vodnik do Boga

Lahko je, lahko pa ne. Pravzaprav je omenjeni gospod mrtev že 2000 let in mi lahko pomaga samo njegova zapuščina. Do zdaj sem imel dva učitelja, vsakega iz drugačne verske sredine, čeprav iz istega simbolnega ozadja. Vsak mi je dal svoj delež napotkov in v določenem trenutku sem moral pot nadaljevati popolnoma sam. Kot mi je rekel zadnji učitelj:

"V peklu boš sam kričal, a srečamo se znova v nebesih."

Dojameš ta stavek?

[mici59]

Pa še kakšna je razlika. Sonce je jedrska peč, ki seva svetlobo različnih valovnih dolžin. Človek lahko sprejme samo del tega valovanja. To valovanje je moč razodevanja, ne pa posrednik. Bog (sonce) ne potrebuje posrednike.

 

Bog ni niti sladek, niti grenak. Pravzaprav je brez okusa. Probaj!

želja, navezanosti, vsakdanjosti, strahu itd

Vsakdanjost je nekaj drugega od strahu, navezanosti ipd. Ne mešati fizičnega bivanja z negativnimi posledicami napačnih umskih špekulacij.

 

To velja samo zate in pripadnike tvoje religije. Druge religije temu drugače rečejo. Jaz rečem zgolj neprekinjen tok božje navzočnosti, saj se mi zdi neumno uporabljati neke tuje besede, razumljive samo ozko usmerjenim vernikom neke tuje religije.

 

Bojim se, da iz tebe govori um in ne izkušnja. Si osebno izkusil? Najbrž ne, ker pač podajaš tako natančno definicijo. preberi si Dantejevo Božansko komedijo. Tam lepo v alegoriji piše, skozi kakšno sranje moraš, preden te obsije čista luč božjega razodetja. Saj ni važno, če Šri Krišna izgovarjaš skozi rit, važna je prozornost uma. Ta pa ni možna, dokler jo meglijo definicije o sladki, manj sladki ali nesladki poti.

če ne občutiš strahu pred življenjem v neznanju

Strah sam zase je dobra zavora. Vsak učenec (-ka) na poti mora strah premagati že na samem začetku s pravilnim zaupanjem (vero). To pripelje do pravilnega razmišljanja in pravilnega postopka, kateri te popelje na pot bistrenja uma. Razne tehnike pomagajo umu, da se očisti navlak. Skoraj vse tehnike osebnostne rasti, ki pripeljejo do konca v doglednem času, vključujejo zaporedje postopkov, ki um pripravijo na največjo avanturo - prozornost. Ni bližnjic, ni dobrih ali slabih poti, temveč so samo poti, ki pripeljejo na cilj ali pa ne pripeljejo. Od vzhodnih tehnik mi je zelo ljuba Radža joga. tehnike te joge so skoraj identične bazičnim tehnikam, katere sam uporabljam. Razlike so samo kozmetične in sintaktične (mantra: logodinamo, telesna drža: asana, mirnost uma : pratjahara, dihalne vaje: pranajama ipd.).

 

Najbrž nisi vsega prebral, kar sem v zadnjem času napisal. Bog ne potrebuje aktivnosti, ker je popolnost. Človeška sposobnost dojemanja božjega razodevanja je izven interpretacije. Sam uporabljam bolj splošen izraz - božje razodevanje v vsem skozi vse v večnem trenutku sedaj.

 

Ne, Bog ne potrebuje posrednikov, a potrebuje jih religija. Vsaka religija ima razlagalce, ki poskrbijo, da večina ne poskuša osebno doživeti razodetja. Guru ali župnik - isto sranje, drugo pakovanje! Oba sta tu, da ti na začetku dasta kost, nakar te zavreta, saj z osebno izkušnjo izgubiš potrebo po njunih uslugah. Ko si enkrat preko, ne potrebuješ več razlag drugih, ker sam veš. takrat modrost postane del tebe. Ljubečo pozornost ne usmerjaš v posrednika, temveč jo daruješ božji navzočnosti.

 

ne gre za predajanje, temveč darovanje. To je nekaj drugega. Predajanje je pasivnost, a darovanje je aktivnost.

 

Znova recept za intelektualno samozadovoljevanje.

 

Žal mi je, a o tem ne odločaš ti, temveč navlaka, katero imaš v sebi in učinkovitost preobrazbe te navlake v pogonsko silo samorealizacije. Brez težav ne gre, kajti vsakdo nosi v sebi potovalko navlake. Vsako podstrejše ima svoj temni kotiček, v katerem biva zasebni gospodar pekla. Ampak ti nejbrž ne misliš počistiti svoje podstrejše, ker misliš, da ti bo samo branje o tem pomagalo. pa ti ne bo. Metlo v roke in v akcijo!

 

Lahko je, lahko pa ne. Pravzaprav je omenjeni gospod mrtev že 2000 let in mi lahko pomaga samo njegova zapuščina. Do zdaj sem imel dva učitelja, vsakega iz drugačne verske sredine, čeprav iz istega simbolnega ozadja. Vsak mi je dal svoj delež napotkov in v določenem trenutku sem moral pot nadaljevati popolnoma sam. Kot mi je rekel zadnji učitelj:

"V peklu boš sam kričal, a srečamo se znova v nebesih."

Dojameš ta stavek?

da je Jezus edina in prava pot resnično drži;poodgovoru sodeč ugotavvljam,da o zadevi nimaš pojma,tudi tvoji učitelji so bili neki antikristi in new age-rji,če bi odgovoril kakorkoli drugače,bi se tudi odzval drugače,tako pa nimaš pojma o sporočilu križa,o ljubezni Boga do ljudi,o možnostih v nebesih in v peklu

[Kabalist]

antikristi in new age-rji

Dragi Mici, definiraj besedo antikrist!

Moj prvi učitelj je bil jezuitski pater, ki ima danes precej pomemben položaj v Cerkvi. In še ne tako daleč nazaj sva imela zanimivo debato o stvareh, ki daleč presegajo banalonosti o nebesih, peklu ali križu. Razprave o marijini skrivnosti, križu, nebesih, peklu in Jezusu so popolnoma drugačne, če imaš opravka z razsvetljenim človekom. Ne moreš verjeti, kako hitro sva našla skupni jezik in primerjala različne interpretacije istega. Omenila sva tudi idejo antikrista in se nasmejala ob fanatikih, ki ga vidijo na vsakem koraku. Antikrist ... vsi verski fanatiki, nestrpni do vsega, kar ni njihovih barv njihovega bedno omejenega verovanja so njegovi najboljši sledniki. Najmočnejše antikristovo orožje je verska gorečnost. Ampak tudi sledniki antikrista morajo obstajati. Dajejo primer, kaj prinašajo prazna vera, hipokrizija in nasilna gorečnost.

Križ? Osnovni simbol izhaja še iz prednika hebrejske abecede - zadnja črka abecede Tov se je včasih pisala kot križ. Sama beseda pomeni znamenje, dovršenost in ustreza dovršitvi kroga razodevanja. Malce manj znan pomen je prikaz resnične narave Boga - Bog je tukaj in sedaj. Nadalje je opozorilo, da lahkov točki brezna padeš v norost (dol) ali modrost (gor). zatem je simbol enovitosti štirih gibal veolja, skozi katere se Bog razodeva skozi naše vesolje (čas, prostor, energija in gibanje). Potem so tu še štiri črke svetega imena Jehova, kajti fokus božjega razodevanja je možna skozi prozornost človekove volje. Potem je tu še sporočilo o razodevanju trojne narave božje navzočnosti skozi človeka, ki je prečkal brezno osebnega pekla. Jezus na križu to še najnatančneje ponazori. Tudi tabla pribita pod Jezusom , INRI natančneje razlaga ta pomen križa. Zaporedje simbolizma Seme življenja - smrt - zmaga luči - seme življenja je natanko to, kar želi prikazati simbol križa. Žal pa je vse to za vernike, prelene za preseganje lastne hipokrizije, zbanalizirano na običajno ikonografijo rimskega praznoverja, v katerem se je Rim utapljal v 4. stoletju. Kult Sol invictus jso zlahka zamenjali s kultom Jezus invictus in zlato kroglo je zamenjal zlat križ. Tako je nastalo krščanstvo, ki je na koncu pripeljalo do inkvizicije, verskih vojn, strahovitih pokolov drugače verujočih in nemorale v samem Rimu, saj je bil Rim 15. ali 16. stoletja en velik bordel. papež iz družine Borghia se je dol dajal z vsemi, tudi z lastno hčerko Lukrecijo. Vse to so ustvarili verski gorečneži brez vizije in brez sposobnosti preseganja banalnosti vsakdanjosti. vera je postala orožje za uničevanje in ne orodje duhovnega napredovanja. In danes takšni gorečneži dvigujejo glavo in vihtijo meče jeze in nestrpnosti. Bog jim pomagaj.

[mgd]

Pa še kakšna je razlika. Sonce je jedrska peč, ki seva svetlobo različnih valovnih dolžin. Človek lahko sprejme samo del tega valovanja. To valovanje je moč razodevanja, ne pa posrednik. Bog (sonce) ne potrebuje posrednike.

s primerom sonca sem hotu ilustrirat energetika (sonce) in njegovo energijo (sončni žarki), ki sta si med seboj nerazdružljiva (eno), a hkrati različno, saj je eno energetik, drugo pa njegova energija. Bog (energetik) se razodeva preko svoje osebne energije, tj. preko medija, posrednika med tabo in Bogom. Boga osebno ne morš vidt mimo medija, preko katerega se ti po svoji volji osebno razodeva.

 

Bog ni niti sladek, niti grenak. Pravzaprav je brez okusa. Probaj!

ne le sladek, tudi drugi okusi so, a vsi so prijetni, če si Mu naklonjen.

 

želja, navezanosti, vsakdanjosti, strahu itd

Vsakdanjost je nekaj drugega od strahu, navezanosti ipd. Ne mešati fizičnega bivanja z negativnimi posledicami napačnih umskih špekulacij.

 

To velja samo zate in pripadnike tvoje religije. Druge religije temu drugače rečejo. Jaz rečem zgolj neprekinjen tok božje navzočnosti, saj se mi zdi neumno uporabljati neke tuje besede, razumljive samo ozko usmerjenim vernikom neke tuje religije.

hotu sm rečt, da se da služit Boga vsak dan, kjerkoli in kadarkoli. brez služenja Boga, človk sploh ne more bit zares zadovoljen.

 

Strah sam zase je dobra zavora. Vsak učenec (-ka) na poti mora strah premagati že na samem začetku s pravilnim zaupanjem (vero). To pripelje do pravilnega razmišljanja in pravilnega postopka, kateri te popelje na pot bistrenja uma. Razne tehnike pomagajo umu, da se očisti navlak. Skoraj vse tehnike osebnostne rasti, ki pripeljejo do konca v doglednem času, vključujejo zaporedje postopkov, ki um pripravijo na največjo avanturo - prozornost. Ni bližnjic, ni dobrih ali slabih poti, temveč so samo poti, ki pripeljejo na cilj ali pa ne pripeljejo. Od vzhodnih tehnik mi je zelo ljuba Radža joga. tehnike te joge so skoraj identične bazičnim tehnikam, katere sam uporabljam. Razlike so samo kozmetične in sintaktične (mantra: logodinamo, telesna drža: asana, mirnost uma : pratjahara, dihalne vaje: pranajama ipd.).

v bistvu se ne morš dokončno in trajno očistit navlak v zavesti, dokler se brezpogojno ne predaš Bogu.

 

Najbrž nisi vsega prebral, kar sem v zadnjem času napisal. Bog ne potrebuje aktivnosti, ker je popolnost. Človeška sposobnost dojemanja božjega razodevanja je izven interpretacije. Sam uporabljam bolj splošen izraz - božje razodevanje v vsem skozi vse v večnem trenutku sedaj.

Bog iz svoje popolnosti izvaja svoje večne aktivnosti. če v njih igraš naklonjeno Mu vlogo, si lahko popolnoma in za vedno zadovoljen.

 

Ne, Bog ne potrebuje posrednikov, a potrebuje jih religija. Vsaka religija ima razlagalce, ki poskrbijo, da večina ne poskuša osebno doživeti razodetja. Guru ali župnik - isto sranje, drugo pakovanje! Oba sta tu, da ti na začetku dasta kost, nakar te zavreta, saj z osebno izkušnjo izgubiš potrebo po njunih uslugah. Ko si enkrat preko, ne potrebuješ več razlag drugih, ker sam veš. takrat modrost postane del tebe. Ljubečo pozornost ne usmerjaš v posrednika, temveč jo daruješ božji navzočnosti.

verodostojni osebni medij Boga, Guru, ti Boga osebno najprej razodene, pol pa te še vključuje v Njegovo služenje. Boga osebno ne morš služit mimo Njegove osebne energije, tj. Njegovega spremljevalca, Guruja. Bog je večen, služenje Bogu je večno, ti si večen in tisti, ki te vključuje v službo Boga je večen.

 

ne gre za predajanje, temveč darovanje. To je nekaj drugega. Predajanje je pasivnost, a darovanje je aktivnost.

brez da si predan (naklonjen) Bogu, Bog osebno ne sprejme tvoje daritve, tud če Mu jo daš.

 

Žal mi je, a o tem ne odločaš ti, temveč navlaka, katero imaš v sebi in učinkovitost preobrazbe te navlake v pogonsko silo samorealizacije. Brez težav ne gre, kajti vsakdo nosi v sebi potovalko navlake. Vsako podstrejše ima svoj temni kotiček, v katerem biva zasebni gospodar pekla. Ampak ti nejbrž ne misliš počistiti svoje podstrejše, ker misliš, da ti bo samo branje o tem pomagalo. pa ti ne bo. Metlo v roke in v akcijo!

kolk težav maš na poti do Boga je odvisno od postopka katermu trenutno slediš in od pravilnosti izvajanja le tega. Bog osebno nam predlaga naj se Mu direktno in ekskluzivno predamo in Ga naklonjeno služimo, On pa obljublja da bo poskrbel, da ob tem ne bomo imeli nikakršnih težav. jih bomo pa imeli tudi ob takem najbolj milostnem postopku, kokr ga bomo še nepravilno izvajali, a tud če ga nepravilno, Bog obljublja, da nam bo naše nepravilnosti osebno pomagu odpravljat. ni je lažje in hitrejše poti do Boga kokr avtentična direktna predaja Bogu. v tej trenutni dobi, pa je še ta poenostavljena in naspidirana do maksimuma. že sam svit izgovorjenega Božjega Imena ti da osvoboditev od materialne eksistence, kar pa seveda še ni končni in najprijetnejši cilj na poti intimnega spoznavanja in služenja Boga osebno.

 

Lahko je, lahko pa ne. Pravzaprav je omenjeni gospod mrtev že 2000 let in mi lahko pomaga samo njegova zapuščina.

Jezus je vstal od mrtvih sam zarad tega, da bi pokazu, da je večen. je pa res, da ga tisti, ki nimajo vere vanj ne morjo vedno zaznavat.

 

Do zdaj sem imel dva učitelja, vsakega iz drugačne verske sredine, čeprav iz istega simbolnega ozadja. Vsak mi je dal svoj delež napotkov in v določenem trenutku sem moral pot nadaljevati popolnoma sam. Kot mi je rekel zadnji učitelj:

"V peklu boš sam kričal, a srečamo se znova v nebesih."

Dojameš ta stavek?

ja dojamem. jaz takemu učitelju ne bi sledil. pusti te samga trpet, pa še do Boga te ne pripelje. rajš se držim za roko osebnega spremljevalca Boga.

 

Nitai Gouranga!

[Kabalist]

vidt mimo medija

V določenem trenutku ni medija, ni tebe in ni sonca. Ko si eno s soncem, še nisi to sonce, a veš, da si iz istega, kot je sonce. Sonce je pač neskončno veliko, a ti si neskončno majhno.

ne le sladek, tudi drugi okusi so, a vsi so prijetni, če si Mu naklonjen.

Si probal? Veš, vsi okusi so dobri, a niso vsi primerni za človeka. Ampak vsem je skupno to, da so božjega porekla.

brez služenja Boga, človk sploh ne more bit zares zadovoljen.

Nekateri sploh ne verjamejo v boga, pa so srečni. Kar nekaj jih poznam. Vera ni merilo sreče, je samo eden od elementov, če si se odločil ugotoviti, čemu si sploh na svetu. Ampak večino ne zanima vzrok, temveč zgolj posledica. Tako pač je.

dokončno in trajno očistit navlak v zavesti, dokler se brezpogojno ne predaš Bogu

Predajanje pomeni pasivnost in ko pasivnost ni uravnotežena z aktivnostjo, stagniraš, oziroma zaostruješ svojo vero. Vse poti učijo ravnotežje na poti. Teorija - praka, darovanje - predanost, aktivna namera - sprejemanje ipd. so pari, katere moraš uravnoteženo voziti skozi čeri pasti na poti.

Boga osebno ne morš služit mimo Njegove osebne energije, tj. Njegovega spremljevalca, Guruja

Ni res. Učitelj, guru ali kakor že praviš tistemu (tisti), ki te upelje na pot, MORA v nekem trenutku stran od tebe. Obstaja trenutek, ko ti noben vodnik ne more več pomagati. In tam se odloča, ali boš ostal večni učenec, zafrustriran od vere ali pa boš postal učitelj. Pot mimo obeh stebrov je huda izkušnja, a ko si mimo, temno noč zamenja sončen dan radosti.

brez da si predan (naklonjen) Bogu

Vera oz. zaupanje je samo zase naklonjenost. res ne vem, čemu bi se s tem pretirano obremenjevali? Imaš osebno izkošnjo za trditev, katero si navedel? Zanima me izključno tvoja doživeta izkušnja, ne pa prebrano & naučeno.

ja dojamem. jaz takemu učitelju ne bi sledil. pusti te samga trpet, pa še do Boga te ne pripelje. rajš se držim za roko osebnega spremljevalca Boga.

Ja, peljal te bo za rokico, a samo do stebrov pred vrati pekla. Noben verodostojen mojster si ne bo drznil tvegati pot v tvoje zasebno podzemlje. Tudi če bi hotel, ne more iti s tabo, kajti tvoj pekel je samo zate osebno. Ampak ti boš najbrž ostal kar pred vrati, kajti tvoj guru ali karkoli je že, te zaradi varovanja vere NE BO spustil preko (morebiti še sam ni bil preko in je guru samo zaradi prebranih knjig). Jaz sem svojemu mojstru izjemno hvaležen, da me je pravočasno pustil.

[mgd]

V določenem trenutku ni medija, ni tebe in ni sonca. Ko si eno s soncem, še nisi to sonce, a veš, da si iz istega, kot je sonce. Sonce je pač neskončno veliko, a ti si neskončno majhno.

hotu sm rečt, da tako kot se sonce razodeva preko svojih žarkov, oz. ga ne morš vidt mimo njegovih žarkov, ker so od njega nerazdružljivi, tako tudi Boga osebno ne morš vidt mimo Njegove osebne energije, preko katere se ti po svoji volji razodeva. ta Njegova osebna energija je medij, oz. vodnik oz. Guru.

 

in tud če stoji Bog osebno direktno pred tabo, Ga ne boš prepoznal kdo On v resnici je, kakšne so Njegove dejanske kvalitete itd., če Mu nisi predan/naklonjen. predanosti do Boga, pa te prav tako lahko uči le Bog sam, ki to opravlja preko svoje osebne energije, v dveh funkcijah. direktno in indirektno.

 

Si probal? Veš, vsi okusi so dobri, a niso vsi primerni za človeka. Ampak vsem je skupno to, da so božjega porekla.

ja, vsi okusi so Božjega porekla, pri čemer je okus ljubezni do Boga najslajši, najprijetnejši in ne le za vsa živa bitja, tudi za Boga samega.

 

Nekateri sploh ne verjamejo v boga, pa so srečni. Kar nekaj jih poznam. Vera ni merilo sreče, je samo eden od elementov, če si se odločil ugotoviti, čemu si sploh na svetu. Ampak večino ne zanima vzrok, temveč zgolj posledica. Tako pač je.

ko bojo občutil srečo ljubezni do Boga, ti bojo sami potrdil, da se jim je prej le zdelo, da so srečni.

 

Predajanje pomeni pasivnost in ko pasivnost ni uravnotežena z aktivnostjo, stagniraš, oziroma zaostruješ svojo vero. Vse poti učijo ravnotežje na poti. Teorija - praka, darovanje - predanost, aktivna namera - sprejemanje ipd. so pari, katere moraš uravnoteženo voziti skozi čeri pasti na poti.

s predanostjo do Boga sem mislu, da Ga ljubiš s svojimi mislimi, besedami in dejanji.

 

Ni res. Učitelj, guru ali kakor že praviš tistemu (tisti), ki te upelje na pot, MORA v nekem trenutku stran od tebe. Obstaja trenutek, ko ti noben vodnik ne more več pomagati. In tam se odloča, ali boš ostal večni učenec, zafrustriran od vere ali pa boš postal učitelj. Pot mimo obeh stebrov je huda izkušnja, a ko si mimo, temno noč zamenja sončen dan radosti.

glede na to, da je Bog večen, je tudi Njegov najdražji, preko katerega se ti razodeva in preko katerega ti kaže kako Ga lahko naklonjeno služiš večen. Bog, niti Njegov najdražji ne gresta oz. nista nikol stran od tebe, je pa res, da Ju ti ne zaznavaš čiz natančno, če si Jima nenaklonjen in si zato zafrustriran.

 

Vera oz. zaupanje je samo zase naklonjenost. res ne vem, čemu bi se s tem pretirano obremenjevali? Imaš osebno izkošnjo za trditev, katero si navedel? Zanima me izključno tvoja doživeta izkušnja, ne pa prebrano & naučeno.

moja izkušnja je prisotna v mojih besedah.

 

Ja, peljal te bo za rokico, a samo do stebrov pred vrati pekla. Noben verodostojen mojster si ne bo drznil tvegati pot v tvoje zasebno podzemlje. Tudi če bi hotel, ne more iti s tabo, kajti tvoj pekel je samo zate osebno. Ampak ti boš najbrž ostal kar pred vrati, kajti tvoj guru ali karkoli je že, te zaradi varovanja vere NE BO spustil preko (morebiti še sam ni bil preko in je guru samo zaradi prebranih knjig). Jaz sem svojemu mojstru izjemno hvaležen, da me je pravočasno pustil.

verodostojni Guru pozna tvoj pekel in vzrok zanj bolj natančno kot ga poznaš ti sam in lih zarad tega, se ga brez njegove pomoči sploh ne morš odrešit.

[Kabalist]

Njegova osebna energija je medij, oz. vodnik oz. Guru

Guru ti je potreben do vstopa v svoj osebni pekel. Guru, ki sili v tvoj drek, je zelo slab guru oz. je šarlatan. Moj mojster me je obiskal kakšno leto po tistem, ko sem opravil del domače naloge. Rekel mi je:

"Tvoja hoja po peklu je moja stopnica do kraljevskega prestola štirih kerubov."

Nisem takoj vedel, kaj je hotel povedati. Šele kasneje se mi je posvetilo. Vsak mojster je naredil veliko tudi zase, ko je svojega učenca usmeril v njegov pekel in je učenec "hvaležno" zagreznil v ta pekel. Posvetilo se mi je, da učitelj napreduje skupaj z učencem. Ravno zato v tradiciji, kateri pripadam, učitelj nima več kot enega učenca. In tega učenca izbira precej dolgo. Osebne želje tu nimajo kaj iskati. Mojster pride, ko je učenec pripravljen. Nič prej in nič kasneje.

okus ljubezni do Boga najslajši

Znova iz tebe govori naučeno. Ljubezen ni pasivnost, temveč je aktivna akcija. Precej garanja je potrebno, da se dokoplješ do žarišča božje navzočnosti. Tvoja ljubezen, ki je sebična, ker predvideva neko povračilo, ti ne more veliko pomagati. Ti ljubiš Boga, a tvoja žena umre v prometni nesreči. Kaj tri bo v tem primeru vsa tvoja navidezna ljubezen? Nekdo je mrtev.

da Ga ljubiš s svojimi mislimi, besedami in dejanji

Previdno z besednimi obljubami. Najprej moraš vzpostaviti odnos do okolja, v katerem živiš. Si prepričan, da brezpogojno ljubiš vse okoli sebe? Veš, Bogu je malo mar zate, saj si poln besed o služenju in ljubezni. kako reagiraš, ko nekdo poleg tebe zmaže svinjski zrezek (kolikor vem, ste bhakte vegetarijanci)? kako reagiraš, ko ti nekdo reče, da se poščije na Vede? Sem vedel.

moja izkušnja je prisotna v mojih besedah

Žal tvoje besede izražajo zgolj vero in naučeno, nikakor pa ne izkušnjo. Vse preveč je kvalifikacij, definicij in ponavljanja besed "služenje", "predanost", "guru" ali "ljubezen". To so tipične besede vernikov, ki verjamejo, a nimajo osebne izkušnje. Tudi sam sem bil pred časom podoben. Zdaj je drugače. razumem tvoje stanje in razumem tvoje ponavljanje podobnih definicij.

ti kaže kako Ga lahko naklonjeno služiš večen

Tudi v duhovnosti moraš zapustiti očetovo in mamino gnezdo ali pa nikoli ne odrasteš. Guru, ki te ne pusti pred breznom, je šarlatan, saj se je navezal. navezanost je vzrok ljubosumja in to je pot do strahu pred izgubo. Klasika!

verodostojni Guru pozna tvoj pekel in vzrok zanj bolj natančno kot ga poznaš ti sam in lih zarad tega, se ga brez njegove pomoči sploh ne morš odrešit

Guru, ki ni prešel svoj pekel pač ni guru, temveč nedeljski župnik. V tvojem peklu boš sam kričal. To je pot, ki iz učenca naredi potencialnega mojstra in učitelja.

[mgd]

Guru ti je potreben do vstopa v svoj osebni pekel. Guru, ki sili v tvoj drek, je zelo slab guru oz. je šarlatan. Moj mojster me je obiskal kakšno leto po tistem, ko sem opravil del domače naloge. Rekel mi je:

"Tvoja hoja po peklu je moja stopnica do kraljevskega prestola štirih kerubov."

Nisem takoj vedel, kaj je hotel povedati. Šele kasneje se mi je posvetilo. Vsak mojster je naredil veliko tudi zase, ko je svojega učenca usmeril v njegov pekel in je učenec "hvaležno" zagreznil v ta pekel. Posvetilo se mi je, da učitelj napreduje skupaj z učencem. Ravno zato v tradiciji, kateri pripadam, učitelj nima več kot enega učenca. In tega učenca izbira precej dolgo. Osebne želje tu nimajo kaj iskati. Mojster pride, ko je učenec pripravljen. Nič prej in nič kasneje.

nisem reku, da verodostojni Guru sili v tvoj drek, ampak da ga bolje pozna kot ti, zato se ga brez njegove pomoči, tj. brez njegovih navodil ne boš odrešu. seveda si pa ti tist, ki jih morš sledit, če hočeš rezultat.

 

en in edini verodostojni Guru je Bog sam, ki pa deluje skozi svoje osebne medije. ti mediji so več vrst in res je da nekateri izmed njih, ne vsi, pri pomoči drugih tudi sami še napredujejo.

 

Ti ljubiš Boga, a tvoja žena umre v prometni nesreči. Kaj tri bo v tem primeru vsa tvoja navidezna ljubezen? Nekdo je mrtev.

moja žena ne bo nikol umrla, ker jo je Bog naredu večno. je pa res, da bo menjavala svoja materialna telesa, dokler ne bo razvila brezpogojne ljubezni do Boga. če jo podpiram pri razvijanju ljubezni do Boga, ji izkazujem največjo ljubezen.

 

Si prepričan, da brezpogojno ljubiš vse okoli sebe?

sem kdaj reku, da ja?

 

kako reagiraš, ko nekdo poleg tebe zmaže svinjski zrezek (kolikor vem, ste bhakte vegetarijanci)? kako reagiraš, ko ti nekdo reče, da se poščije na Vede? Sem vedel.

kokr kdaj. mešanca med pravim sočutjem in lažnim ponosom.

 

1. Tudi v duhovnosti moraš zapustiti očetovo in mamino gnezdo ali pa nikoli ne odrasteš. Guru, ki te ne pusti pred breznom, je šarlatan, saj se je navezal. navezanost je vzrok ljubosumja in to je pot do strahu pred izgubo. Klasika!

 

2. Guru, ki ni prešel svoj pekel pač ni guru, temveč nedeljski župnik. V tvojem peklu boš sam kričal. To je pot, ki iz učenca naredi potencialnega mojstra in učitelja.

1. brez navezanosti ni ljubezni. ker je ljubezen do/od Boga večna, je tudi od/do verodostojnega Guruja navezanost večna.

 

2. lih prej si reku, da po tvoje vsi Guruji še napredujejo s svojimi učenci. kam pa Guru lahko še napreduje, če je že prešel svoj pekel? če ga pa ni, pa po telem kar si zdej napisu itak ne more bit Guru. kako je pol s tem?

[Kabalist]

ampak da ga bolje pozna kot ti

Žal to ni res. On pozna samo svojo pot čez svoj drek, zato ti lahko poda samo svojo izkušnjo. S tabo pa tja ne more. Sam se moraš prebiti skozi in pri tem pridejo prav nasveti in navodila tvojega mojstra. Ampak vsak dober mojster te prepusti tvoji lastni modrosti, da se soočiš s svojimi demoni in jih preoblikuješ v pogonsko silo napredovanja do božjega prestola.

da bo menjavala svoja materialna telesa

Veš, jaz nisem tako sebičen, da bi želel večno živeti. Rad bi svoje mesto na tem svetu prepustil mladim, ko bom opravil svojo nalogo. In ta bo končana, ko bom umrl in tega trenutka se prav nič ne bojim. Ni lepšega, kot umreti v pravem trenutku.

mešanca med pravim sočutjem in lažnim ponosom

Lepo povedano. Veš, na svetu so trije tipi ljudi: poljedelci, nabiralci in lovci. Še danes se trije tipi ločijo po krvni skupini in zato nekateri ljudje ne morejo brez mleka, a drugi ne brez mesa, dočim so tretji vegetarijanci. Minimalne razlike v presnovi prinašajo takšne razlike pri prehranjevanju. A vsi trije tipi so nujnost v evoluciji in noben ni boljši od drugih.

brez navezanosti ni ljubezni.

Navezanost pripelje do strahu pred izgubo. To pa ni zdravo. Gre za sebičnost, ki zahteva enosmernost. To pa ni dobro.

kam pa Guru lahko še napreduje, če je že prešel svoj pekel?

Takrat ni več tvoj mojster, temveč sodelavec, ki si običajno najde novega novinca. Iz vajenca po prehodu postane mojster. Tako je naravno. Različne duhovne poti imajo to urejeno na različne načine. Napredovanje je povezano s širjenjem znanja in ne samozadovoljevanju z lažno veličino. Obstaja več načinov podarjanja znanja. Ključna je beseda "podariti".

[mgd]

Žal to ni res. On pozna samo svojo pot čez svoj drek, zato ti lahko poda samo svojo izkušnjo. S tabo pa tja ne more. Sam se moraš prebiti skozi in pri tem pridejo prav nasveti in navodila tvojega mojstra. Ampak vsak dober mojster te prepusti tvoji lastni modrosti, da se soočiš s svojimi demoni in jih preoblikuješ v pogonsko silo napredovanja do božjega prestola.

verodostojni Guru pozna tvoj drek in vzrok zanj bolje kot ti, zato nujno potrebuješ njegovo pomoč, če hočeš pridt iz njega ven. seveda si ti tist, ki bodisi zaupaš in slediš njegovim navodilom ali ne, ali delno.

 

kaj misliš s tem "božji prestol", ki ti je očitno zastavljeni cilj?

 

Veš, jaz nisem tako sebičen, da bi želel večno živeti. Rad bi svoje mesto na tem svetu prepustil mladim, ko bom opravil svojo nalogo. In ta bo končana, ko bom umrl in tega trenutka se prav nič ne bojim. Ni lepšega, kot umreti v pravem trenutku.

Bhagavad-gita prav, da je vsako živo bitje večno, torej tudi ti. Samo s tem, da večno obstajaš, druge še za nič ne prikrajšuješ. Jih pa prikrajšuješ za njihovo najvišje zadovoljstvo, če še nisi razvil čiste, večne ljubezni do Boga, ker si jim slab zgled.

 

Lepo povedano. Veš, na svetu so trije tipi ljudi: poljedelci, nabiralci in lovci. Še danes se trije tipi ločijo po krvni skupini in zato nekateri ljudje ne morejo brez mleka, a drugi ne brez mesa, dočim so tretji vegetarijanci. Minimalne razlike v presnovi prinašajo takšne razlike pri prehranjevanju. A vsi trije tipi so nujnost v evoluciji in noben ni boljši od drugih.

najboljši je tist, ki iz svoje ljubezni do Boga pripravi in Mu ponudi okusne jedi iz žitaric, stročnic, sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov (od krav, ki niso namenjene za zakol) in potem iz ljubezni sprejme nazaj Njegovo milost/ljubezen v obliki hrane, ki se ji reče Bhagavad (Božji) Prasad (milost). če nekdo v ljubezni do Boga je le Njegov Prasad, nima problemov in ima najvišje zadovoljstvo. Bog je tist, ki dodeljuje rezultate takih ali drugačnih aktivnosti.

 

Navezanost pripelje do strahu pred izgubo. To pa ni zdravo. Gre za sebičnost, ki zahteva enosmernost. To pa ni dobro.

strah pred izgubo družbe in službe Boga, ki pride iz ljubeče navezanosti Nanj, je Absolutno dober.

 

Takrat ni več tvoj mojster, temveč sodelavec, ki si običajno najde novega novinca. Iz vajenca po prehodu postane mojster. Tako je naravno. Različne duhovne poti imajo to urejeno na različne načine. Napredovanje je povezano s širjenjem znanja in ne samozadovoljevanju z lažno veličino. Obstaja več načinov podarjanja znanja. Ključna je beseda "podariti".

ja to je v primeru začasnega učitelja, ki ti podarja začasno znanje, torej zate neizpolnjujoče. kot že prej omenjeno, je verodostojni Guru večen in tvoja odvisnost in podrejenost njemu večna. le s pomočjo takega Guruja, se lahko v celoti odrešiš svojega pekla in dobiš najvišje zadovoljstvo.

 

Nitai Gouranga!

[Kabalist]

kaj misliš s tem "božji prestol", ki ti je očitno zastavljeni cilj?

To je ena od alegorij božje navzočnosti, znana iz tradicije Merkava izpred cca. 2500 in več let (najbolj znamenito delo te tradicije je Eziklejeva knjiga Biblije).

Res je, mojster pozna svoj pekel, pozna pot, katero je prešel, a to je njegova pot. največ, kar ti lahko da, so navodila in opombe o pasteh, skupne vsem. Poti pa ne more prehoditi s tabo, kajti tvoj pekel je zgolj tvoj.

da je vsako živo bitje večno

Alegorija, katero so v Indiji zlorabili za ustvaritev kastnega sistema, ki še danes živi. Čas je del dejavnega sveta, ne pa božje navzočnosti. Kakor hitro prečkaš mejo, čas izgine. In v središču božjega večnega trenutka sedaj je vse večno, dasiravno tudi trenutno. Razsvetljeni ljudje niso obremenjeni z večnostjo. V peklu, kakršen postaja naš rodni svet, vsaj jaz ne mislim večno živeti.

najboljši je tist, ki iz svoje ljubezni do Boga pripravi in Mu ponudi okusne jedi iz žitaric, stročnic, sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov

Neumnost! Vsi so potrebni, zato so vsi enakopravni. Ničesar ni, kar ni del božjega razodevanja. nekajkrat sem ti že rekel, da Bog nima nezaželjenih otrok. kakor hitro bi se to zgodilo, imaš idejo o nepopolnem Bogu. Potem pa to ni več Bog. In takšna razmišljanja so ustvarila nekaj silno bizarnih religij. Ampak ti pač moraš slediti dogmi o hranjenju, katero pač imate pripadniki Gibanja za zavest Krišne. A vaša resnica je samo ena od mnogih, ki ni niti edina, niti popolna.

strah pred izgubo družbe

VSAK STRAH JE SLAB IN VSAKA NAVEZANOST JE SLABA. TU NI IZJEM.

začasnega učitelja

Ni začasnih učiteljev. So samo učitelji, na katere naletiš v trenutku, ko jih potrebuješ, če si pozoren in prepoznaš ta darovanja.

odrešiš svojega pekla in dobiš najvišje zadovoljstvo

Tvoj zadnji sovražnik bo zadovoljstvo in želja po tem. Mnogim spodrsne ravno na tem delu osebne kanalizacije. Prozoren um nima želja, niti zadovoljstev, temveč je zgolj prenos osrediščenja božje navzočnosti. Zgolj preprost prenosnik, ki z ničemer ne obarva to luč.

[nosorog]

verodostojni Guru pozna tvoj drek in vzrok zanj bolje kot ti, zato nujno potrebuješ njegovo pomoč, če hočeš pridt iz njega ven. seveda si ti tist, ki bodisi zaupaš in slediš njegovim navodilom ali ne, ali delno.

 

Recimo, da to drži. Ampak navodila lahko dobiš tudi v dobri knjigi. Delo pa moraš narediti sam. In lajfu dajejo čar in bogastvo individualne rešitve. Različni smo in zato pot, ki je prava za tvojega guruja, razen bazičnih kontur, ni nujno uporabna tudi zate.

[mgd]

To je ena od alegorij božje navzočnosti, znana iz tradicije Merkava izpred cca. 2500 in več let (najbolj znamenito delo te tradicije je Eziklejeva knjiga Biblije).

ok, pol pa mi povej kaj je zate "božja navzočnost".

 

Res je, mojster pozna svoj pekel, pozna pot, katero je prešel, a to je njegova pot. največ, kar ti lahko da, so navodila in opombe o pasteh, skupne vsem. Poti pa ne more prehoditi s tabo, kajti tvoj pekel je zgolj tvoj.

Ker je Bog Vsemogočen, je tudi Njegov popolni predstavnik Guru po Njegovi milosti Vsemogočen, zato lahko nardi kar če, a vseeno iz določenga razloga noče namesto tebe hoditi skozi tvoj pekel, je pa ves čas ob tebi in ti pomaga. Če ga ne bi bilo, izključno sam ne morš pridt čez.

 

Alegorija, katero so v Indiji zlorabili za ustvaritev kastnega sistema, ki še danes živi. Čas je del dejavnega sveta, ne pa božje navzočnosti. Kakor hitro prečkaš mejo, čas izgine. In v središču božjega večnega trenutka sedaj je vse večno, dasiravno tudi trenutno. Razsvetljeni ljudje niso obremenjeni z večnostjo. V peklu, kakršen postaja naš rodni svet, vsaj jaz ne mislim večno živeti.

da lahko sedaj rečeš oz. opisuješ prečkanje meje časa moraš nekdo biti, a ne? če si prečkal mejo časa, veš, da si večen.

 

rodni svet nam ni kriv, da trpimo v njem, ampak naše napačne aktivnosti. tud v tem rodnem svetu, si lahko popolnoma zadovoljen, če si le brezpogojno predan Bogu.

 

Neumnost! Vsi so potrebni, zato so vsi enakopravni. Ničesar ni, kar ni del božjega razodevanja. nekajkrat sem ti že rekel, da Bog nima nezaželjenih otrok. kakor hitro bi se to zgodilo, imaš idejo o nepopolnem Bogu. Potem pa to ni več Bog. In takšna razmišljanja so ustvarila nekaj silno bizarnih religij. Ampak ti pač moraš slediti dogmi o hranjenju, katero pač imate pripadniki Gibanja za zavest Krišne. A vaša resnica je samo ena od mnogih, ki ni niti edina, niti popolna.

iz določenga vidika smo res vsi enakopravni in enako ljubljeni od Boga, v določenem pa ma rajš tiste, ki Ga imajo tudi sami radi. oba sta resnična.

 

VSAK STRAH JE SLAB IN VSAKA NAVEZANOST JE SLABA. TU NI IZJEM.

se ne strinjam.

 

Ni začasnih učiteljev. So samo učitelji, na katere naletiš v trenutku, ko jih potrebuješ, če si pozoren in prepoznaš ta darovanja.

z začasnimi učitelji sm mislu na učitelje, ki to zate prenehajo biti, ko osvojiš znanje, ki so ti ga darovali. obstajajo pa tudi večni učitelji, ki so točno to, tvoji večni učitelji.

 

Tvoj zadnji sovražnik bo zadovoljstvo in želja po tem. Mnogim spodrsne ravno na tem delu osebne kanalizacije. Prozoren um nima želja, niti zadovoljstev, temveč je zgolj prenos osrediščenja božje navzočnosti. Zgolj preprost prenosnik, ki z ničemer ne obarva to luč.

in kaj naj človk ima od tega "prenosa osrediščenja božje nazočnosti", da se mu splača za to trudit?

[mgd]

Recimo, da to drži. Ampak navodila lahko dobiš tudi v dobri knjigi. Delo pa moraš narediti sam. In lajfu dajejo čar in bogastvo individualne rešitve. Različni smo in zato pot, ki je prava za tvojega guruja, razen bazičnih kontur, ni nujno uporabna tudi zate.

se strinjam, da smo si različni, ampak vseeno le verodostojni Guru točno ve, kaj je uporabno zate in lih zarad tega brez Njegove pomoči v obliki specifičnih navodil zate, svoje družbe in potrebnega vzpodbujanja, izključno sam ne morš iz pekla.

[Kabalist]

izključno sam ne morš pridt čez

Bojim se, da nimaš prav. Imaš ti tako bogato osebno izkušnjo, da lahko to trdiš?

"božja navzočnost".

natanko to, kar je napisano - navzočnost. Fizična izkušnja, katera je dosegljiva vsakomur, ki je utišal blebetanje uma in hrup želja. Občutenje božje navzočnosti se pridobi s pozornostjo, ki te s pomočjo prepoznavanje pripelje čez modrost do tega, čemur rečemo tudi simfonija večnega trenutka tišine. Besede težko izrazijo to, saj neskončno težko opišeš s končnimi besedami in definicijami. Verjamem, da boš moje besede veselo seciral.

popolni predstavnik Guru po Njegovi milosti Vsemogočen

Mojstra, ki zase trdi (ali to počlno drugi), da je popoln, bi se bal, saj to ni mojster, temveč človek z obilico napuha.

da si večen.

Pač definicija časa. Okoli svoje večnosti ali ne-večnosti se pač ne obremenjujem.

pa ma rajš tiste, ki Ga imajo tudi sami radi

Človek ima čustva, a Bog jih nima, saj je sam del čustev. Znova neskončnemu pripisuješ končnost. Namesto po bralni znački raje poseži po medalji za delo. Boš prej doživel, o čemer razmišljaš in bereš.

se ne strinjam.

Saj ni pomembno, če se strinjaš. Ljudje, ki se bojijo, so pač ostali pred vrati svojega pekla. Vedno je tako, pa se strinjaš ali pa ne. Osebno vem, da je strah največja in najbolj zahrbtna ovira na poti.

tvoji večni učitelji

Torej si ti večni učenec, neprestano obsojen na otroštvo. Nekatrim pač ni dano, da izvijejo iz večnega strahu in podrejenosti. Če ne bi bilo tako, bi religije hitro izgubile svoje ovčice in ovne. Vsak se sam odloči o svoji poti.

da se mu splača za to trudit

Veš, v odnosu do Boga se ne moreš vedno obnašati kot otrok, ki se sprašuje, kaj dobi. Žal si me s tem stavkom razočaral.

verodostojni Guru točno ve

Ti in tvoj guru. Ne moreš verjeti, kako nekateri "verodostojni" guruji živijo na veliki nogi zaradi svoje manipulativne moči nad naivnimi zahodnjaki, ki mislijo, da so boga za jajce zgrabili, če se lomijo z nekim tujim džibrišom. Nosorog ima prav, da je moč najti dobra navodila tudi v knjigah. Včasih je čisto navadna knjiga dovolj, da te požene po poti navzgor. Ključna pa je praksa. Noben guru ne bo zate prekopal vinograda. Sam ga moraš. Ampak ti misliš, da ti ga bo guru. Da je dovolj zgolj to, da poslušaš pričico, kako se koplje. Dokler samo poslušaš in bereš, si želiš in strah te je, ker ne veš.

[mgd]

Bojim se, da nimaš prav. Imaš ti tako bogato osebno izkušnjo, da lahko to trdiš?

bojiš se?

 

natanko to, kar je napisano - navzočnost. Fizična izkušnja, katera je dosegljiva vsakomur, ki je utišal blebetanje uma in hrup želja. Občutenje božje navzočnosti se pridobi s pozornostjo, ki te s pomočjo prepoznavanje pripelje čez modrost do tega, čemur rečemo tudi simfonija večnega trenutka tišine. Besede težko izrazijo to, saj neskončno težko opišeš s končnimi besedami in definicijami. Verjamem, da boš moje besede veselo seciral.

fizična izkušnja neskončnega?

 

Mojstra, ki zase trdi (ali to počlno drugi), da je popoln, bi se bal, saj to ni mojster, temveč človek z obilico napuha.

verodostojni mojster je popoln ja. ni se ti ga treba bat, boj se raje strahu pred njim.

 

Človek ima čustva, a Bog jih nima, saj je sam del čustev. Znova neskončnemu pripisuješ končnost. Namesto po bralni znački raje poseži po medalji za delo. Boš prej doživel, o čemer razmišljaš in bereš.

kako pa lahko človek nekaj ima, česar njegov izvor Bog nima?

 

Saj ni pomembno, če se strinjaš. Ljudje, ki se bojijo, so pač ostali pred vrati svojega pekla. Vedno je tako, pa se strinjaš ali pa ne. Osebno vem, da je strah največja in najbolj zahrbtna ovira na poti.

v tem postu si že 2x izrazu svoj strah. a naj iz tega sklepam, da še nisi dost deleč pršu na svoji poti?

 

Torej si ti večni učenec, neprestano obsojen na otroštvo. Nekatrim pač ni dano, da izvijejo iz večnega strahu in podrejenosti. Če ne bi bilo tako, bi religije hitro izgubile svoje ovčice in ovne. Vsak se sam odloči o svoji poti.

ja, večni učenec sem, večno podrejen mojemu večnemu učitelju in Bogu.

 

Veš, v odnosu do Boga se ne moreš vedno obnašati kot otrok, ki se sprašuje, kaj dobi. Žal si me s tem stavkom razočaral.

nisi mi odgovoru na vprašanje. za kaj se ti trudiš doseči "božjo navzočnost"?

 

Ti in tvoj guru. Ne moreš verjeti, kako nekateri "verodostojni" guruji živijo na veliki nogi zaradi svoje manipulativne moči nad naivnimi zahodnjaki, ki mislijo, da so boga za jajce zgrabili, če se lomijo z nekim tujim džibrišom.

na srečo nimam takega Guruja, je pa res, da moj odnos do njega še ni popoln.

 

Nosorog ima prav, da je moč najti dobra navodila tudi v knjigah. Včasih je čisto navadna knjiga dovolj, da te požene po poti navzgor. Ključna pa je praksa. Noben guru ne bo zate prekopal vinograda. Sam ga moraš. Ampak ti misliš, da ti ga bo guru. Da je dovolj zgolj to, da poslušaš pričico, kako se koplje. Dokler samo poslušaš in bereš, si želiš in strah te je, ker ne veš.

in knjiga se je kr sama od sebe napisala, a ne? kot sem že prej napisal nosorogu, če nisi vidu, verodostojni Guru lahko nardi vse namest tebe, a tega iz določenga razloga ne nardi, je pa vedno ob tebi in ti pomaga s svojimi navodili, zgledom, vzpodbudo itd., brez česar izključno sam ne morš pridt vn iz pekla.

[butl]

Dobro jutro džezeri, dobro jutro majstori

Dal če da vas umori ovaj be- bop jutranji

Ovaj be-bop jutranji.

 

Setite se džezeri, kad su bili ameri

Kad su crnci svirali, dali su folirali

Setite se džezeri.

 

Šta bi reko Davies Miles, šta bi reko Coltrane,

U kafani sviraš bas, with the be-bop in your vein,

With the be-bop in your vein.

 

Šta sad vredi tehnika, okrečeš tri akorda

Šta sad vrede svetske žvake, kad svirate narodnjake,

dobro jutro džezeri.

 

Šta bi reko Davies Miles, šta bi reko Coltrane,

U kafani sviraš bas, with the be-bop in your vein,

With the be-bop in your vein.

 

Bluza puni džepovi, a na srcu štepovi

Dole izpod Slavije, kada šina savije

Kuči idu džezeri.

 

[Kabalist]

Najprej en velik za Butla. Odlična pesmica, ki odlično sede v ta dialog (ali dva enosmerna monologa, kakor kdo).

bojiš se?

Nisi razumel besedne igre.

fizična izkušnja neskončnega?

Dokler se držiš religije, njenih dogem in slepe vere, da bo nekdo namesto tebe opravil pot, so ti ta vrata zaprta. Veš, ko je um prozoren, zlahka skozi njega preseva neskončnost in se izliva skozi božjo voljo v fizični svet. Doživljanje božje navzočnosti je aktivnost, ne pa čičanja in čakanje na tujo akcijo.

ni se ti ga treba bat, boj se raje strahu pred njim

Takšnega mojstra bi hitro odslovil. To je znak, da me hoče imeti večno na ravni vajenca. Pravi in resnični mojster ve, kdaj pride in ve, kdaj mora dopustiti, da vajenec postane mojster. večnega mojstra ni, vsaj jaz ga nočem. A dokler si pred vrati in trepetaš, kaj je izza, toliko časa boš pač vajenec in duhovni vodje znotraj religij vedo, da so takšne ovčice najslastnejše za upravičevanje obstoja hierarhije.

lahko človek nekaj ima, česar njegov izvor Bog nima

Nisi razumel bistva. Čustva in um so instrumenti človekovega delovanja v materialnem svetu. So instrumenti končnega in imajo končno naravo. Nadalje so čustva in razum pasivna stanja zavesti, a Bog je aktivnost. Ampak tako čustva, kot razum so del Boga, zato Bog nima ne čustev, niti razuma. Ti so končen, a Bog je neskončen.

v tem postu si že 2x izrazu svoj strah. a naj iz tega sklepam, da še nisi dost deleč pršu na svoji poti

nekako ne razumeš oz. nočeš razumeti bistva. Besede imajo več pomenov v različnih kontekstih. Najbrž premalo bereš izvirne slovenske literature in imaš zato težave z razumevanjem slovenskih besednih iger. Verjemi mi, mene ni strah v dobesednem pomenu.

večno podrejen mojemu večnemu učitelju

Kar bodi. Religije bi zdavnaj izumrle, če ne bi obstajali ljudje s takšnim odnosom. Slabi mojster potrebuje vajence in želi, da ti vajenci večno ostanejo vajenci, saj si tako krepi svoj ego, katerega omejitve ni presegel. Naivni zahodnjaki silno radi padejo na vzhodnjaške finte o gurujstvu ipd. džibrišu. Nezrel samozvani guru te ne bo spustil iz svojih krempljev, dokler mu zagotavljaš dotok denarja in ovčic ter ovnov. Pravi mojster nikakor noče biti nikomur večna pokora, temveč mu izpolnitev predstavlja trenutek, ko njegov vajenec postane mojster. To je znak, da je opravil svoj namen.

brez česar izključno sam ne morš pridt vn iz pekla

Malce težko razumeš, kako stvari delujejo, ko se znajdeš pred vrati, izza katerih te čaka soočenje s samim sabo. Mojster te pripelje do tja, običajno si deležen splošnih napotkov, a kakor hitro vstopiš, si popolnoma sam. In moraš biti sam, kajti nobena stvar ne sme prekiniti tvojega potovanja. najtežje je odvreči sebe in dediščino tega, kar imenuješ JAZ. Svoj križ moraš sam nesti tja, kamor te bodo križali in križan si od samega sebe. Ko prečkaš reko z rdečim nabrežjem, ko vidiš, da je izza tebe ostalo truplo, takrat je čas, da stopiš naprej. V palačah duha si deležen blagodeti neopisljivih milosti. Ko zasije sonce na nebu zavesti, se zavedaš, da postajaš prozoren. Odpre se pot ...

[tantra]

"Svoj križ moraš sam nesti tja, kamor te bodo križali in križan si od samega sebe. Ko prečkaš reko z rdečim nabrežjem, ko vidiš, da je izza tebe ostalo truplo, takrat je čas, da stopiš naprej. V palačah duha si deležen blagodeti neopisljivih milosti. Ko zasije sonce na nebu zavesti, se zavedaš, da postajaš prozoren. Odpre se pot ..."

 

Vsak nosi "lasten križ" vedno s seboj.

Prej se soočiš - soočaš z njim. Bolje je. Kar se notranjega miru & rasti, pogledov in ravnanj tiče. )

[Kabalist]

Vsak nosi "lasten križ" vedno s seboj.

Prej se soočiš - soočaš z njim

Lepo rečeno, lepo dopolnjena misel, katero sem napletel. Križ res nosiš, a dokler se ga ne zavedaš, se zaletavaš v nepomembnosti definicij božje narave. V duhovnosti, s katero se ukvarjam obstaja celo stopnji, ki "obračunata" s pretiravanjem z bralno značko ali pretiravanjem z definicijami. Na stopnji praktika se učenec sooči z nujnostjo osebnega napora in osebne izkušnje, katero izkusi s pomočjo mojstrovih navodil. Nadaljuje kot filozof, kjer se temeljito spoprime s ... filozofijo in pripravi za za pot, katero mora sam opraviti.

[unis]

sej pizda kabalist, to je ful dobra ideja.

 

da se sam s sabo soočiš in da je napor nekaj dobrega, ne pa nekaj, česar bi odklanjal in se temu upiral-bežal.

 

Tako da za današnji dan sklicujem izkrcanje na osebno Normandijo. Reši naj se, kdor se more. Po svojih najboljših močeh.

[mgd]

Dokler se držiš religije, njenih dogem in slepe vere, da bo nekdo namesto tebe opravil pot, so ti ta vrata zaprta.

a mi lahko prosim citiraš mojo izjavo, kjer sem po tvoje očitno reku, da bo kdo namest mene opravu mojo pot.

 

večnega mojstra ni, vsaj jaz ga nočem.

po mojem mnenju tvoj večni učitelj obstaja, je pa res, da ga zaradi svojih določenih škodljivih želja očitno še nisi prepoznal.

 

V palačah duha si deležen blagodeti neopisljivih milosti. Ko zasije sonce na nebu zavesti, se zavedaš, da postajaš prozoren. Odpre se pot ...

aha, za tole ti pol izvajaš svojo duhovno prakso.

[Kabalist]

a mi lahko prosim citiraš mojo izjavo, kjer sem po tvoje očitno reku, da bo kdo namest mene opravu mojo pot

To sklepam iz tvoje navezanosti na idejo o vsemogočnem Guruju in njegovi nadmoči v zvezi s tvojo osebnostno rastjo. Tvoj vzorec odgovorov je identičen množici, ki so ponižni služabniki religije.

po mojem mnenju tvoj večni učitelj obstaja, je pa res, da ga zaradi svojih določenih škodljivih želja očitno še nisi prepoznal.

Znova dokaz za mojo trditev. Moram te razočarati. Nimam nobenih škodljivih želja. Ti imaš željo po večnem vajenstvu, večnemu bežanju od odgovornosti. Večni učitelj je pač potreben večnemu vajencu, a jaz nisem vajenec že čedno število mesecev. Torej ne potrebujem nekoga, da me vleče za rokico, kar ti očitno potrebuješ in želiš. Tako si se odločil in imaš pravico do tega. Žal pa to s sabo pripelje posledice. težko dojameš, kako razmišlja mojster in kako se mojster razvija skozi vajenca.

aha, za tole ti pol izvajaš svojo duhovno prakso

In kaj je s tem narobe? Bi me ti brihta rasvetlil s smislom duhovnosti?

[mgd]

To sklepam iz tvoje navezanosti na idejo o vsemogočnem Guruju in njegovi nadmoči v zvezi s tvojo osebnostno rastjo. Tvoj vzorec odgovorov je identičen množici, ki so ponižni služabniki religije.

Ja, tako kot je Bog, katerega večni sluga si Vsemogočen, tako je tudi Njegov popolni predstavnik, po Njegovi volji Vsemogočen. Brez pomoči takega popolnega Božjega predstavnika, izključno sam ne moreš doseči dokončnega samospoznanja in s tem odrešitve od svojega pekla.

 

Znova dokaz za mojo trditev. Moram te razočarati. Nimam nobenih škodljivih želja. Ti imaš željo po večnem vajenstvu, večnemu bežanju od odgovornosti. Večni učitelj je pač potreben večnemu vajencu, a jaz nisem vajenec že čedno število mesecev. Torej ne potrebujem nekoga, da me vleče za rokico, kar ti očitno potrebuješ in želiš. Tako si se odločil in imaš pravico do tega. Žal pa to s sabo pripelje posledice. težko dojameš, kako razmišlja mojster in kako se mojster razvija skozi vajenca.

Če nimaš nobenih škodljivih želja več, a lahko iz tega, na podlagi tvojih prejšnih izjav v tem topiku sklepam, da si že popolnoma odrešen od svojega pekla?

 

Jaz recimo nisem, ker si še vedno želim, čeprav mi je moj Guru to željo že označil kot škodljivo zame, da bi me moj Guru na silo vlekel za rokico, namesto, da bi sam, prostovoljno hodil tja kamor me vodi za moje najvišje dobro, držeč se ga za roko.

 

In kaj je s tem narobe? Bi me ti brihta rasvetlil s smislom duhovnosti?

Jaz recimo izvajam svojo duhovno prakso, da dosežem svoje najvišje zadovoljstvo in do njega pomagam pridt tud drugim.

[emanuel]

Veš, jaz nisem tako sebičen, da bi želel večno živeti. Rad bi svoje mesto na tem svetu prepustil mladim, ko bom opravil svojo nalogo.

Glede na to, da se vesolje stalno širi, je tvoj pomislek brezpredmeten.