Jaz in moje vloge

[kapica]

Najmanj pomembne sestavine so tiste, na katere nimamo nobenega vpliva.

o kaksnem vplivu je to misljeno?

k po moje lahk vplivamo na cist VSE... ce ne z drugim, pa s svojim odnosom/pogledom na sestavino, na katero navidezno zgleda, da "ne moremo" vplivat...

[Kabalist]

k po moje lahk vplivamo na cist VSE

Morebiti, a potrebno se je vprašati, če vložena pozornost ustreza rezultatu te pozornosti. Osebno še vedno smatram, da so stvari, na katere lahko osebno vplivam, a na nekatere je moj vpliv daleč izpod vložene pozornosti. Ločiti zrno od plevela zna biti včasih huda preizkušnja.

[mayita]

Ločiti zrno od plevela zna biti včasih huda preizkušnja.

TA STAVEK SE MI ZDI ZELO KRITIČEN, KAJTI KOT ZRNO RABIMO TUDI PLEVEL. BREZ ZRNA NI PLEVELA IN BREZ PLEVELA NI ZRNA.

jaz osebno mislim da človek in družba sta dva totalno različna pojma. Človek bi moral znati obstajati brez družbe. kajti družba še nikoli ni sprejela, človeka samega. zato je pa tudi toliko samomorov in depresije. posameznik ne sme obstajati. če pa kdo proba obstati, ga pa družba kmalu zmelje. sama politika. družba ohranja ljudi v spanju, daje jim strah. Kot vse religije, so osnovane na družbi. brez družbe ni religije. hecno a ne. uči jih neke zvestobe do družbe, ko pa posameznik zahteva zvestobo, ga pa zavrnejo. ja družba ti nalaga razne vloge, se čisto strinjam s to besedo. saj je tudi celo življenje zrežirano. že ko prideš na svet, ti hitro povejo kaj smeš in kaj ne smeš, kakšno vlogo imaš v lastni familiji, kako se je treba pravilno obnašati. in vse to gre v korist politikom, in tako imenovanim religijam, tako lažje kontrolirajo ta svet. ustvarjajo neko navidezno realnost, ki v resnici ne obstaja.vse življenje gre po nekih urnikih. po nekih pravilih. in zakonih ki niso napisani za človekovo rast. amak samo zato da človeka omejujejo. Ja in potem se človek vpraša na koncu, kdo pa sem sploh jaz. če pogledaš v kaplico vode, vidiš kako je lepa, ali ko pogledaš v snežinko, ko pa pade v vodo ne obstaja več, ali ko pade v sneg, se ta lepa snežinka spremeni v samo neko celoto in ne obstaja več.

[Samson23]

jamabič...

[butl]

TA STAVEK SE MI ZDI ZELO KRITIČEN, KAJTI KOT ZRNO RABIMO TUDI PLEVEL. BREZ ZRNA NI PLEVELA IN BREZ PLEVELA NI ZRNA.

jaz osebno mislim da človek in družba sta dva totalno različna pojma. Človek bi moral znati obstajati brez družbe. kajti družba še nikoli ni sprejela, človeka samega. zato je pa tudi toliko samomorov in depresije. posameznik ne sme obstajati. če pa kdo proba obstati, ga pa družba kmalu zmelje. sama politika. družba ohranja ljudi v spanju, daje jim strah. Kot vse religije, so osnovane na družbi. brez družbe ni religije. hecno a ne. uči jih neke zvestobe do družbe, ko pa posameznik zahteva zvestobo, ga pa zavrnejo. ja družba ti nalaga razne vloge, se čisto strinjam s to besedo. saj je tudi celo življenje zrežirano. že ko prideš na svet, ti hitro povejo kaj smeš in kaj ne smeš, kakšno vlogo imaš v lastni familiji, kako se je treba pravilno obnašati. in vse to gre v korist politikom, in tako imenovanim religijam, tako lažje kontrolirajo ta svet. ustvarjajo neko navidezno realnost, ki v resnici ne obstaja.vse življenje gre po nekih urnikih. po nekih pravilih. in zakonih ki niso napisani za človekovo rast. amak samo zato da človeka omejujejo. Ja in potem se človek vpraša na koncu, kdo pa sem sploh jaz. če pogledaš v kaplico vode, vidiš kako je lepa, ali ko pogledaš v snežinko, ko pa pade v vodo ne obstaja več, ali ko pade v sneg, se ta lepa snežinka spremeni v samo neko celoto in ne obstaja več.

 

 

Boga Mayita

 

Ti si morala pa res met hude jebe v življenju, da si postavla tko visoko zidovje okol sebe.

 

[Matjaž Bogdan]

Ne. Tako sem napisal kot osebno sporočilo vsakomur, ki bo prebral in upam, da je kdo morebiti razmislil, kar sem napisal. Ni mišljeno ne kot pridiga, ne kot pametovanje, temveč zgolj kot moje sporočilo bralkam in bralcem.

Želim povedati, da je nujno potrebno ločiti pomembne setavine življenja od nepomembnih. Najmanj pomembne sestavine so tiste, na katere nimamo nobenega vpliva. Vsakdo je lahko ekološko osveščen, a mnogi ne moremo storiti nič za preprečitev državljanske vojne na drugi strani zemeljske oble.

 

pozdravljen Kabalist -bolj redko soglašam s tvojimi interpretacijami življenja, namena itd...ampak- tole gor mi je res všeč .....

 

 

 

 

Boga Mayita

 

Ti si morala pa res met hude jebe v življenju, da si postavla tko visoko zidovje okol sebe.

 

 

 

Mayitin post je precej daljši-se pa pridružujem butlovmu mnenju ...Pa mislim, da imaš res j....life.

 

[mayan]

Jaz reeees ne bi rada skoz štrlela ven in hotla bit nekaj posebnega, ampak morm to rečt, posebej to vidim kako se odzovete (kako ste se nekateri tud zadnjič pri lunatici), ampak jaz v mayitinem sestavku res ne vidim nič wrong, prej super, da nekdo zna mislit s svojo glavo. Tako, da mayita, keep doing the right stuff and be yourself še naprej.. Pol pa naj vsaj kdo argumentira, al pa razloži kako misli, kje se ona toliko moti.. Ker jaz ne vidim nobenih zgrajenih zidov in še na koncu je povedala kako tudi je.. Recimo da vi vidite zidove, ne vem, eno poglavje v Prebijanju skoz duhovni materializem govori o tem, kako človek v svojem razvoju pristane tud med štirimi stenami in ne vidi nič drugega kot npr. opica, torej samo to resničnost. Okno mu je edini pogled v svet, vendar ker ne more v svojem mišljenju skozi materialnost, misli in deluje tako kot da je ujeta.

 

Eh, (saj jaz mnogokrat tud, da ne bi kdo slučajno preveč mislil..). Navsezadnje smo oboji primati.

[Alan_New]

jaz osebno mislim da človek in družba sta dva totalno različna pojma. Človek bi moral znati obstajati brez družbe. kajti družba še nikoli ni sprejela, človeka samega. zato je pa tudi toliko samomorov in depresije. posameznik ne sme obstajati. če pa kdo proba obstati, ga pa družba kmalu zmelje. sama politika. družba ohranja ljudi v spanju, daje jim strah.

Spoznanje vredno zlata.

[mayan]

Spoznanje vredno zlata.

 

Tudi jaz tako menim.

 

Čeprav en del moje osebne filozofije je, da brez še vsaj enega človeka ne bi preživeli, zatorej to spoznanje nekako ne drži oz. dalje še nisem prišla (ali le mislim tako).. Je pa res, da se večina prej vda, preden bi hotela videt svojo samoto in goloto ter lasten jaz.

[Antoninus]

Spoznanje vredno zlata.

Rousseau je dejal, da je človek dober, ljudje pa slabi.

 

Se strinjam z mayito.

[free]

Distanca do sveta

[butl]

Jaz reeees ne bi rada skoz štrlela ven in hotla bit nekaj posebnega, ampak morm to rečt, posebej to vidim kako se odzovete (kako ste se nekateri tud zadnjič pri lunatici), ampak jaz v mayitinem sestavku res ne vidim nič wrong, prej super, da nekdo zna mislit s svojo glavo. Tako, da mayita, keep doing the right stuff and be yourself še naprej.. Pol pa naj vsaj kdo argumentira, al pa razloži kako misli, kje se ona toliko moti.. Ker jaz ne vidim nobenih zgrajenih zidov in še na koncu je povedala kako tudi je.. Recimo da vi vidite zidove, ne vem, eno poglavje v Prebijanju skoz duhovni materializem govori o tem, kako človek v svojem razvoju pristane tud med štirimi stenami in ne vidi nič drugega kot npr. opica, torej samo to resničnost. Okno mu je edini pogled v svet, vendar ker ne more v svojem mišljenju skozi materialnost, misli in deluje tako kot da je ujeta.

 

Eh, (saj jaz mnogokrat tud, da ne bi kdo slučajno preveč mislil..). Navsezadnje smo oboji primati.

 

Mayan

 

Jst globoko spoštujem Mayito in njen boj za življenje, vredno človeka, ter vsakega, ki se trudi na kakršenkoli način ustvariti svoje življenje vsaj znosno.

Zelo jasno se zavedam, kako težko je, če že kot otrok nisi deležen ljubezni, če si poniževan, ranjen, osramočen, nesprejet, kriv ker si živ, ko se ti svet okrog tebe kaže kot nekaj skrajno sovražnega, nevarnega, nesprejemajočega. Da to preživiš, moraš vzpostaviti trdne obrambne mehanizme /neobčutljivost, nezaupanje do vseh, zaupanje in zanašanje samo nase, discipliniranost, neizprosnost do sebe, izogibanje situacijam, v katerih bi lahko izpostavil svojo ranljivost, beg od neznosnosti bivanja v delo, šport, vero.../.

 

Obenem pa vem, da izza tega kokona zidov obstaja tudi svet ljubezni, sprejemanja, zaupanja, prijateljstva, v katerem lahko varno in z zaupanjem razkriješ svojo ranljivost, svoj jaz, brez bojazni, da boš ranjen. In vem, da se vanj da vstopiti, korak za korakom, skozi sebe.

 

[Marsa]

ampak jaz v mayitinem sestavku res ne vidim nič wrong, prej super, da nekdo zna mislit s svojo glavo.

jaz tud (ne).

 

v bistvu itak nisem bla pozorna, ampak sem prebrala post podrobno po Butlovem komentarju, k me je zanimal, kok tega jebenga lajfa je blo lohk v tem kratkem odstavku. oz. kwa je tacga not.

pa me je tud presenetl, k se mi ni zdel nc groznega, prej obratno.

Dobr, morda res malce zagrenjeno, sam po tem res ne gre sklenit celga lajfa.

 

.... pa fajn se mi zdi prispodoba s snezinkami in kapljami.

 

..... sploh pa se mi zdi zlo fajn ze prvi stavek: da je potrebno najprej sploh postekat, kaj je plevel, torej da je potrebno oboje.

 

sparglji so plevel. rukola je plevel. oboje je super za organizem.

[Alan_New]

... ko se ti svet okrog tebe kaže kot nekaj skrajno sovražnega, nevarnega, nesprejemajočega.

Svet je dajensko tak; treba je to spoznati in sprejeti, potem lahko šele sledijo spremembe in dvig na bolj kakovostna področja bivanja. Po moje je beg v iluzijo in nesprejemanje življenja, ko si nekdo dopoveduje, da je svet poln sočutja, ljubezni in podpore. Takšnega moramo šele narediti. Predpogoj pa je soočitev, da ni tak.

 

če pogledaš v kaplico vode, vidiš kako je lepa, ali ko pogledaš v snežinko, ko pa pade v vodo ne obstaja več, ali ko pade v sneg, se ta lepa snežinka spremeni v samo neko celoto in ne obstaja več.

Ta stavek je čudovit in po moje pomemben za razumevanje vlog, ki jih igramo, in tudi tega, kar smo.

 

sparglji so plevel. rukola je plevel. oboje je super za organizem.

[Kabalist]

TA STAVEK SE MI ZDI ZELO KRITIČEN, KAJTI KOT ZRNO RABIMO TUDI PLEVEL. BREZ ZRNA NI PLEVELA IN BREZ PLEVELA NI ZRNA.

jaz osebno mislim da človek in družba sta dva totalno različna pojma. Človek bi moral znati obstajati brez družbe. kajti družba še nikoli ni sprejela, človeka samega. zato je pa tudi toliko samomorov in depresije. posameznik ne sme obstajati.

Veš, najbrž si bitje, ki se ni znalo prilagoditi družbi. Žal je tako, da je temeljna umetnina živeljanja sestavljena iz prilagodljivosti znotraj družbe. Ne trdim, da plevel ne sme obstajati. Trdim samo, da je potrebno zrno ločiti od plevela. Će tega ne zmoreš, trpiš. neprestano grabiš za plevel in se potem zaradi lastnih pomanjkljivosti izgovarjaš na družbo. Družba je socialno okolje, katere celovitost uravnava moralni sistem. Če nimaš moralnega sistema, nujno trpiš, kajti družba vsled svoje samoregulative izloči vse, katerih odstopanje presega prag tolerance. Če želiš živeti brez družbe, potem pojdi v kam sredi tropske džungle, kjer ne bo okoli tebe v krogu 10 km nobenega živega človeka. Lahko greš tudi na Arktiko. tam si izkoplješ iglu sredi ledene plošče in znova boš uživala sladki ljubi mir popolne osame. Še več predlogov imam zate, če te moti obstoj družbe. Žal družben sistem zahteva zavoljo znosnega sobivanja določeno raven tolerance, prilagajanja in odpovedovanja. Če tega nimaš, pač moraš poiskati okolje, kjer boš sama.

Sem napisal kruto? Ljudi, ki trdijo, kako je družba slaba, ipd. nerad ujčkam.

[Marsa]

Trdim samo, da je potrebno zrno ločiti od plevela.

saj cist prav trdis.

 

samo ves kaj je: ce mamo sam zrna, nikol ne postekamo, kaj je plevel. in je ze zato nujno potreben. in tud v tem primeru locujemo (tud ce nimamo plevela). potem pac locimo zdrava zrna od nezdravih, praznih. pa mamo spet pac nekaksen 'plevel' oz. 'material' za (iz)locevanje.

 

zato je tok dobr (pa ceprav zal do konca zgonjen in zlorabljen) jing jang *logo*.

ker je se v tisti crnini luknjica belega - *ventilcek*, in obratno...

torej ce bi mel skoz dan, kako bi lohk postekal temo?

no sej, podnev mamo pa sence.

 

***

 

enkrat sem v enem predfilmu gledala ful dobro risanko (ki je bla boljsa od filma ).

je bla 'sahovnica zivljenja', kamor je bil vsak, po tem ko je dobil nek pecat al kaj ze, postavljen in postavljan....

No in je en hotu pobegnit od tega. In ne vem, kaj je vse pocel, preplaval ne vem kaj (morda ono 10 voda, 10 gora itd.), skratka, cel schtraufenpacht, tako da na koncu umre. In pred smrtjo pomisli: ee, niste me, ne (jim je pobegnil pac v smrt).

ampak kaj se je zgodilo?

ona velka roka (k je prestavljala folk po sahovnici), ga je ozivela, mu dala pecat in ga postavla na sahovnico, kjer ga je potem prestavljala, kot se ji je zdel, tako kot druge.

 

mega risanka.

[butl]

Svet je dajensko tak; treba je to spoznati in sprejeti, potem lahko šele sledijo spremembe in dvig na bolj kakovostna področja bivanja. Po moje je beg v iluzijo in nesprejemanje življenja, ko si nekdo dopoveduje, da je svet poln sočutja, ljubezni in podpore. Takšnega moramo šele narediti. Predpogoj pa je soočitev, da ni tak.

 

Tako je.

 

Ker svet je poln. Je nevaren, sovražen, nesprejemajoč. In je poln sočutja, ljubezni in podpore.

 

Če so ti kot otroku predstavili samo njegovo senčno stran in si se s to predstavo zatekel v varen objem svojega kokona, potem bo zate svet vedno tak.

 

Če te bo punca ranila /prevarala, izrabila tvojo naivnost, zaupanje, ti lagala.../ in se jim boš kasneje izogibal, da bi ne bil ponovno ranjen, ne boš nikoli spoznal, da so tudi take, ki bi te iskreno ljubile, ki bi te sprejemale takega kot si.

 

Če te bodo kot otroka ranili odrasli in se boš zaradi tega zavlekel v nezaupanje do vseh, v osamo, ne boš nikoli spoznal, da so tudi taki, ki te spoštujejo, ti želijo dobro, te podpirajo.

 

V tem je past zidovja. Sicer te varuje pred ranami, obenem ti pa onemogoča spoznati svet /življenje/ še z druge plati. Okna ali vrata v ta zidovje si pa ustvarjaš sam...skozi sebe.

 

Od tebe je odvisno. Če si zadovoljen na tej strani, vmes ali na oni strani, je prav. Saj si ti ta, ki je zadovoljen.

 

[Marsa]

no tole sem tud 'opazla' sele po butlovem komentarju

 

Svet je dajensko tak; treba je to spoznati in sprejeti, potem lahko šele sledijo spremembe in dvig na bolj kakovostna področja bivanja. Po moje je beg v iluzijo in nesprejemanje življenja, ko si nekdo dopoveduje, da je svet poln sočutja, ljubezni in podpore. Takšnega moramo šele narediti. Predpogoj pa je soočitev, da ni tak.

 

Tako je.

 

Ker svet je poln. Je nevaren, sovražen, nesprejemajoč. In je poln sočutja, ljubezni in podpore.......

...

...

Od tebe je odvisno. Če si zadovoljen na tej strani, vmes ali na oni strani, je prav. Saj si ti ta, ki je zadovoljen.

[Alan_New]

In je poln sočutja, ljubezni in podpore.

Žal se s tem nikakor ne morem strinjat, pa bi se rad in rad bi, da bi bil svet tak. Da je sicer prisotno sočutje, ljubezen in podpora je nesporno, saj sem jih nemalokrat doživel, in nisem edini; da pa je svet poln tega, ne morem reči. Življenjska dejstva kažejo drugače.

 

Od tebe je odvisno. Če si zadovoljen na tej strani, vmes ali na oni strani, je prav. Saj si ti ta, ki je zadovoljen.

Tako je.

[Marsa]

da pa je svet poln tega, ne morem reči.

ja ne, pac POLN je. vsega. vse je not.

[Alan_New]

ja ne, pac POLN je. vsega. vse je not.

A, to pa ja.

[Marsa]

ja no sej ne vem kako je butl mislil, jaz sem pac tko 'prebrala' in se pod to pac podpisala. pa zato pol se razlagala.

[butl]

ja ne, pac POLN je. vsega. vse je not.

 

[Tjazy]

torej ce bi mel skoz dan, kako bi lohk postekal temo?

no sej, podnev mamo pa sence.

 

Ne bi je.. in pol nam bi sel mogoce dan pocasi na zivce.. samo potem ne bi imeli v programu, da nas enolicno dolgocasi.. in presede..

 

Samo dan pa tema.. je prevec rigorozno.. ceprav se mi ravno to ze lep cas dogaja..

 

Zdaj si bolj zelim.. dan in sence.. che zhe..

 

Kdo sem? je tema.. .

 

tega ne vem.. vem pa kaj me na meni moti.. Tocno to.. o cemer sem ogromno napisal tukaj.. sicer iz teorije.. Da notranjemu miru skoduje (ga rusi), ce je ta odvisen od dejanj drugih.. Drugi bi okol mene lahko poceli kar bi hotli.. in jst bi moral biti ql. Pa nisem.. vsaj ne popolnoma.. Brez notranjega miru.. pa stvari ne tecejo tko kot bi morale.. in to te spet spravi v notranji nemir.. spet ne tece tko kot bi moralo.. in to postane zacaran krog.. No sej neki lajfa je se upam, pred mano.. in se to spedenam.. pa bo ok..

 

Kdo sem? Iskalec!!.. to zagotovo.. samo da vcasih ze kar pozabim kaj iscem.. tezko bi reku, da iscem notranji mir.. ce si pa sam naredim nemir.. ?!

[mayita]

Veš, najbrž si bitje, ki se ni znalo prilagoditi družbi. Žal je tako, da je temeljna umetnina živeljanja sestavljena iz prilagodljivosti znotraj družbe. Ne trdim, da plevel ne sme obstajati. Trdim samo, da je potrebno zrno ločiti od plevela. Će tega ne zmoreš, trpiš. neprestano grabiš za plevel in se potem zaradi lastnih pomanjkljivosti izgovarjaš na družbo. Družba je socialno okolje, katere celovitost uravnava moralni sistem. Če nimaš moralnega sistema, nujno trpiš, kajti družba vsled svoje samoregulative izloči vse, katerih odstopanje presega prag tolerance. Če želiš živeti brez družbe, potem pojdi v kam sredi tropske džungle, kjer ne bo okoli tebe v krogu 10 km nobenega živega človeka. Lahko greš tudi na Arktiko. tam si izkoplješ iglu sredi ledene plošče in znova boš uživala sladki ljubi mir popolne osame. Še več predlogov imam zate, če te moti obstoj družbe. Žal družben sistem zahteva zavoljo znosnega sobivanja določeno raven tolerance, prilagajanja in odpovedovanja. Če tega nimaš, pač moraš poiskati okolje, kjer boš sama.

Sem napisal kruto? Ljudi, ki trdijo, kako je družba slaba, ipd. nerad ujčkam.

 

uf uf uf. skoraj ne vem kaj naj ti rečem. Vidim da imaš močno izobrazbo. Ampak življenja sploh ne razumeš.

Prvič, zakaj bi se moral človek prilagajati nečemu kar mu ni všeč, sam sebi lahko samo izkoplje grob.jaz sem raje iskrena sama s sabo.

Drugič, nisem rekla da imam probleme z družbo, jaz jo vidim tako. Jaz imam veliko prijateljev, iskrenih prijateljev, ki ne zabadajo drug druzga v hrbet, zaradi tako imenovane družbe, samo da bi bili del nje.

ojoj, glede plevela. se vidi da ne znaš uporabljati svojih lastnih možganov, vse kar veš je načitano.

nisem mislila, da si rekel da plevel ne sme obstajati, kajti to bi bila šele neumnost. se vidi da nimaš pojma o naravi. brez zrna ni plevela brez plevela ni zrna.če bi bil tako rekoč samo malo bolje duhoven bi tudi ta stavek razumel. ampak kot prvo, vrnimo se k naravi. iz česa rata plevel iz zrna, ali mogoče ni tako.drugič ko rastlina postane plevel v naravi, brez človeka da bi ji pomagal, odvrže plod. tako se vse skupaj spet povrne v življenje.tretje, ko plevel pade na zemljo postane hrana različnim bitjem. tudi ljudje uporabljajo plevel da naredijo kompost s katerim kasneje gnojijo svoje izdelke. torej oboje je čisto enako potrebno za življenje, nobenih razlik.

Zdaj pa na duhovno raven. Vsi ko se rodimo smo nekakšno zrno, kaj iz tega zrna postane je pa odvisno od tebe. lahko ga že na vsem začetku spremeniš v plevel, lahko ga narediš sam lahko se pa prepustiš tako imenovani družbi, ki jo ti tako zagovarjaš , če ga pa neguješ pravilno ga lahko spremeniš v močno drevo.

Družba in moralni sistem, prosim skoraj ne bi o temu. v nobeni družbi ali tako imenvanem socialnem okolju nisem našla morale. o Morali govorijo samo politiki in župniki, ki rabijo nekoga da jih posluša. Kaj je v družbi moralnega, to da pobija drugo družbo ki se ne strinja z njo?sam posameznik nikoli ne bi bil sposoben ubiti nikogar. ampak ko so v družbi, ker družba to zahteva bo poslušal in začel ubijati.

Jaz ne rabim iti na aljasko, da ne bi bila del družbe ali da bi bila srečna. lahko obstajam kjer koli, saj vem kdo sem in povsod najdem nekaj lepega, ker imam mir v sebi. kakšna toleranca je zate če se moram prilagajati in odpovedovati.? ne razumem kaj si hotel s tem povedati.

Nisi napisal kruto, niti malo ne ,ampak posebej neumno.