Jaz in moje vloge

[mayita]

drugim se pa zahvaljujem, za podporo.

[Tjazy]

Nisi napisal kruto, niti malo ne ,ampak posebej neumno.

 

 

zaradi tega stavka sem pa res prebral kaj je napisal.. in dolgcas res..

 

Res je.. posebej neumno zagovarja.. da mormo bit vsi ovce.. in slediti druzbeno moralnemu eticnemu kolupu.. pa ceprav vodi v prepad.. ker to sploh ni..

 

Ti se bos pa namucila, ce bos hotela taksnim razlozit svoj pogled.. kot sem se jaz.. zato rajsi zivi to in ne pisi.. ker to zate ne bo nic dobrega..

 

Ta druzba je tko.. ce ubijes 100 prasicev in 100 kravic.. in 1000 piscancev.. je vse ok.. si v okviru teh moralnih 'vrednot'

 

Ce naredis nekaj.. drugega.. kar ni v okviru... pa ceprav ves.. da si to naredil res iz ljubezni.. potem pa pokasiras za vse kar si kdajkoli napisal.. ali verjel.. in neznosno uzivajo, ko te tlacijo v drek.

 

ampak ne glede na vse.. se jaz temu sistemu NE BOM!!!!!!!!!!!!!!!! podredil.. zivel bom svoje sanje.. pa magar samo eno uro..

 

Strahopetci pa naj ostanejo tm kjer so.. v okviru svojih halucinacij o druzbenih vrednotah. :xx!:

[Kabalist]

Ampak življenja sploh ne razumeš.

Glede na to, kaj vse sem do zdaj preživel, s katerimi ljudmi vse sem imel opravka in še kaj, imam preklemansko obilno izkušnjo. Imam pa slabo navado ... vsakomur takoj nappišem, kaj si mislim, saj nimam navade nikogar ujčkati. Nekateri neprestano mislite, da se svet vrti tako, kot bi vi želeli in čutite hud napor, da bi se morebiti tudi vi svetu malce prilagodili. Če ne znaš okoliščin prilagoditi sebi, pač moraš sebe prilagoditi okoliščinam ali pač poiskati neko vmesno, kompromisno pot. Vsaka osebnostna rast je metanje časa vstran in zaman, če misliš, da bo svet okoli tebe takšen, kakršen misliš, da mora biti. Žal si nepopoln človek (tako kot jaz).

Morala je še kako zasidrana v tebi, ampak glede na tvoje pisanje ti ni čisto jasno, kaj to sploh je. Morala ni nekaj, kar se pridiga, niti morala ni to, o čemer gobcajo župniki ali politiki, saj so ti ljudje večkrat hipokriti. Morala je sistem vrednot, katerega pridobiš z izkušnjo bivanja v okolju, v katerem pač živiš (si živela). Če nimaš teh vrednost, si v neprestanem konfliktu in ti konflikti imajo vzrok v tebi, ne pa v okolju (razen redkih izjem). Žal je tako.

Moralni sistem imaš zato, da si zagotoviš potrebno nestresno zasebnost brez konfliktov z okoljem, kjer pča bivaš. Če se torej z neko družbo ne strinjaš, njena moralna osnova ti ni povšeči, jo pač zapusti in si s tem naredi uslugo. Pojdi tja, kjer boš uslišana, oziroma ne boš v konfliktih z ljudmi okoli sebe ali sama s sabo. Tako pač je. Lahko se pritožuješ, a žal ti nihče ne more pomagati. prej, ko spoznaš kruto realnost zverinjaka okoli sebe, prej ti bo lažje.

Saj se ti ni treba strinjati z mano, a žal se svet okoli mene vrti, kot se.

[mayan]

Ne rabimo bit tak strogi, po moje je Kabalist mislil pač na point ko se človek totalno odvrne od vseh in se vprašaš kot se je Aurobindo: »To je res čudno, da so ljudje zmožni ljubiti Boga, ne zmorejo pa ljubiti človeštva. V koga le so zaljubljeni?«

 

Toda, a ne gre vsak skoz to fazo, da sprevidi kar je..?

 

Delat svoj del je pomembno, kako pa vidiš svet, je zelo prej verjetno, da ga ne moreš, če ti je sistem znan, oboževati, kakršen je, razen če si "dovolj zaljubljen", da ga sprejmeš z vsem pač.. Kaj pa vem no.. Ni lahko in rožnato in krivice so resnične, ampak v tem je ravno point..

 

Pišem kot nek znavalec, se mi zdi, prav to kar sem včeraj očitala, ah in oh, pa ni tako.. Iščem zmeraj prave besede in sem zelo hvaležna, da si lahko takole tukaj izmenjavamo mnenja.. Pa da smo. Tako različni.. V srcu pa podobni.

[Tjazy]

Ne rabimo bit tak strogi, po moje je Kabalist mislil pač na point ko se človek totalno odvrne od vseh

 

 

Ma sej nimam nc proti Kabalistu.. Mi je prav vsec.. in nism nc njega osebno mislil..

 

To kar sem napisu.. je zdele pac v meni.. in sem nekje mogu mal ven vrct..

 

se opravicujem...

[mayan]

Nimaš se zakaj opravičevat...

 

Pa res je to o pisanju ja, zato ker thoughts become things... Sem se tud že marsikdaj odrekla pisanju, ker se pol to na nek način zmanifestira, sam to je tud strahopetnost neke vrste... Tako da srednja pot in primernost notranjega občutka ko daš kaj ven. Namen ta pravi naj bo.

 

 

 

u enega dobrga tut*a sem se spomnila:

 

 

Remember, the illusions in your life - good, bad and ugly - thrive on attention.

Something to consider when choosing which to keep and which to Kung Fu.

 

CHEW-HA!

The Universe

[kapica]

Kdo sem? Iskalec!!.. to zagotovo.. samo da vcasih ze kar pozabim kaj iscem.. tezko bi reku, da iscem notranji mir.. ce si pa sam naredim nemir.. ?!

zanimivo si se opredelil, kt kj si... js bi tud tezk rekla, da lahk clovk z iskanjem miru, isce in najde mir... se manj, da ga lahk priklice... kr lahk stori je, da ga je prpravljen sprejet/zivet... kljub istocasno ustvarjenim nemirom...

[NVK]

Spreminjanje vlog ali manipulacija. Vloge, maske si nadajamo takrat, kadar si ne zaupamo, ne verjamemo v lasten jaz (večina od nas ga niti ne pozna). Mislim, da nam je dana sposobnost pretvarjanja zato, da skozi situacije, ki si jih z namenskim vedenjem skreiramo (ki so na dolgi rok vedno obsojene na propad) lahko vidimo, kdo smo, kaj so naše prvotne vrednote, vrednote, ki nas osrečujejo. Ko enkrat ugotovimo kaj in kdo smo, se avtomatsko ravnamo in delujemo sebi v prid in ne ˝RINEMO˝ več tja, kamor nam ni in se ukvarjamo samo s tistimi zadevami, ki nas osrečujejo in posledično to prenašamo na okolico. Ko pa smo v okolju, kjer lahko delamo, se obnašamo, delujemo z roko v roki z našim pristnim jazom ne potrebujemo več mask. Obkrožajo nas ljudje, ki nas sprejemajo in imajo radi takšne kot smo in vzajemno služijo in osrečujejo eden drugega.

 

Zato je potrebno ovreči retardirano miselnost, da se je včasih pač potrebno prilagodit, naposled se samo še pretvarjamo smo iz dneva v dan bolj zagrenjeni in to prenašamo na okolico. Ponavadi to prvo občutijo naši družinski člani, partner, ...

 

Ko delujemo z našim jazom imamo pristne odnose na vseh področjih. Naš partner je tak, kot je nam pisano na kožo, ne tak, kot ga narekuje družba, službo imamo tako, ki nas izpolnjuje in radosti, ...

 

Ko bi delovali vsi v skldu z lastnim jazom, bi videli, kaj pomeni živeti v raju. Do takrat pa naj si vsak sam UPA PRISLUHNIT SEBI. Verjetno se vam bo začelo življenje postavčjat na glavo, ko boste ugotavljali, da skoraj nič ne delate v skladu z Vami ampak v skladu z drugotnimi vrednotami. Ta pot je zelo težka, okoica jo verjetno ne bo odobravala, da mislite z lastno glavo a trpi samo EGO. Ko ta pogori na njegovem pepelu zraste VAŠE DREVO ŽIVLJENJA in obradi sadove, ki so vam najslajši.

 

To kar sem napisal, se zdi nemogoče, iluzorno a resnica je, da če živite življenje tako, kot vam ga narekuje okolica in mislite, da ste srečni potem res živite(mo) v iluziji.

[mayita]

Spreminjanje vlog ali manipulacija. Vloge, maske si nadajamo takrat, kadar si ne zaupamo, ne verjamemo v lasten jaz (večina od nas ga niti ne pozna). Mislim, da nam je dana sposobnost pretvarjanja zato, da skozi situacije, ki si jih z namenskim vedenjem skreiramo (ki so na dolgi rok vedno obsojene na propad) lahko vidimo, kdo smo, kaj so naše prvotne vrednote, vrednote, ki nas osrečujejo. Ko enkrat ugotovimo kaj in kdo smo, se avtomatsko ravnamo in delujemo sebi v prid in ne ˝RINEMO˝ več tja, kamor nam ni in se ukvarjamo samo s tistimi zadevami, ki nas osrečujejo in posledično to prenašamo na okolico. Ko pa smo v okolju, kjer lahko delamo, se obnašamo, delujemo z roko v roki z našim pristnim jazom ne potrebujemo več mask. Obkrožajo nas ljudje, ki nas sprejemajo in imajo radi takšne kot smo in vzajemno služijo in osrečujejo eden drugega.

 

Zato je potrebno ovreči retardirano miselnost, da se je včasih pač potrebno prilagodit, naposled se samo še pretvarjamo smo iz dneva v dan bolj zagrenjeni in to prenašamo na okolico. Ponavadi to prvo občutijo naši družinski člani, partner, ...

 

Ko delujemo z našim jazom imamo pristne odnose na vseh področjih. Naš partner je tak, kot je nam pisano na kožo, ne tak, kot ga narekuje družba, službo imamo tako, ki nas izpolnjuje in radosti, ...

 

Ko bi delovali vsi v skldu z lastnim jazom, bi videli, kaj pomeni živeti v raju. Do takrat pa naj si vsak sam UPA PRISLUHNIT SEBI. Verjetno se vam bo začelo življenje postavčjat na glavo, ko boste ugotavljali, da skoraj nič ne delate v skladu z Vami ampak v skladu z drugotnimi vrednotami. Ta pot je zelo težka, okoica jo verjetno ne bo odobravala, da mislite z lastno glavo a trpi samo EGO. Ko ta pogori na njegovem pepelu zraste VAŠE DREVO ŽIVLJENJA in obradi sadove, ki so vam najslajši.

 

To kar sem napisal, se zdi nemogoče, iluzorno a resnica je, da če živite življenje tako, kot vam ga narekuje okolica in mislite, da ste srečni potem res živite(mo) v iluziji.

 

 

 

Glede na to, kaj vse sem do zdaj preživel, s katerimi ljudmi vse sem imel opravka in še kaj, imam preklemansko obilno izkušnjo. Imam pa slabo navado ... vsakomur takoj nappišem, kaj si mislim, saj nimam navade nikogar ujčkati. Nekateri neprestano mislite, da se svet vrti tako, kot bi vi želeli in čutite hud napor, da bi se morebiti tudi vi svetu malce prilagodili. Če ne znaš okoliščin prilagoditi sebi, pač moraš sebe prilagoditi okoliščinam ali pač poiskati neko vmesno, kompromisno pot. Vsaka osebnostna rast je metanje časa vstran in zaman, če misliš, da bo svet okoli tebe takšen, kakršen misliš, da mora biti. Žal si nepopoln človek (tako kot jaz).

Morala je še kako zasidrana v tebi, ampak glede na tvoje pisanje ti ni čisto jasno, kaj to sploh je. Morala ni nekaj, kar se pridiga, niti morala ni to, o čemer gobcajo župniki ali politiki, saj so ti ljudje večkrat hipokriti. Morala je sistem vrednot, katerega pridobiš z izkušnjo bivanja v okolju, v katerem pač živiš (si živela). Če nimaš teh vrednost, si v neprestanem konfliktu in ti konflikti imajo vzrok v tebi, ne pa v okolju (razen redkih izjem). Žal je tako.

Moralni sistem imaš zato, da si zagotoviš potrebno nestresno zasebnost brez konfliktov z okoljem, kjer pča bivaš. Če se torej z neko družbo ne strinjaš, njena moralna osnova ti ni povšeči, jo pač zapusti in si s tem naredi uslugo. Pojdi tja, kjer boš uslišana, oziroma ne boš v konfliktih z ljudmi okoli sebe ali sama s sabo. Tako pač je. Lahko se pritožuješ, a žal ti nihče ne more pomagati. prej, ko spoznaš kruto realnost zverinjaka okoli sebe, prej ti bo lažje.

Saj se ti ni treba strinjati z mano, a žal se svet okoli mene vrti, kot se.

 

samo analiziraš, zadeve poveš pa nič. vrtiš se v krogu,

[free]

Glede na komentarje nekaterih vas, bi rekel, da se s povedanim pravzaprav niti ne strinjate in gledate na zivljenje, vloge, sebe drugace kakor govori uvodni prispevek!?

 

meni je prav uvodnik, v katerem sprasuje cloveka "KDO SI", poglaviten. Ob tem pa govori kasneje tudi o tem, da je kljub vlogam pomembno ostati osrediscen.

Seveda je morda pomembno tudi to, da poznamo obcutek, vedenje svoje osrediscenosti. Torej, da vemo kdaj smo in kdaj nismo osredisceni.

[tantra]

"Osrediscen" - Osnova, da se kolikor toliko psihosocialno funkcionira. )

[janko]

ampak ne glede na vse.. se jaz temu sistemu NE BOM!!!!!!!!!!!!!!!! podredil.. zivel bom svoje sanje.. pa magar samo eno uro..

kapo dol. ni kej. proti vetru scat, se tut loh reče, a ne? poznam. in vem tut, da se proti vetru da scat. ampak... poscan si. saj jes sm biu. več kot enkrat. ma ne lub se mi... neomejeno bi se dal o tem pisat. lp. janko

Strahopetci pa naj ostanejo tm kjer so.. v okviru svojih halucinacij o druzbenih vrednotah. :xx!:

ma kle pa tut morm gobc stegnt. čist mal. pizda... pa sej sistem se trud bit zmerej boljši. na wem no. kle smo, pa zdej smo. in to u glih tem sistemu. že more bit en razlog za to. al pa naša naloga. ma... res se mi ne lub. brez zamere. lp.

teme ne spremljam, v oči pa mi je tole padl. kakšen deja vu.

[Tjazy]

teme ne spremljam, v oči pa mi je tole padl. kakšen deja vu.

 

 

ce se fajn priklonis.. lahko scijes proti vetru.. in nisi poscan..

 

sistem se trudi biti vedno boljsi... si reku.. JA.. ravno zato.. ker jih nekaj scije proti vetru in organizira razne strajke in demonstracije.. in se je sistem prisiljem malo upognit.. drugace se ne bi.. Realcija med sistemom in folkom je vedno na skrajni tocki.. tik pred velikim pokom...

[mayan]

Glede na komentarje nekaterih vas, bi rekel, da se s povedanim pravzaprav niti ne strinjate in gledate na zivljenje, vloge, sebe drugace kakor govori uvodni prispevek!?

 

meni je prav uvodnik, v katerem sprasuje cloveka "KDO SI", poglaviten. Ob tem pa govori kasneje tudi o tem, da je kljub vlogam pomembno ostati osrediscen.

Seveda je morda pomembno tudi to, da poznamo obcutek, vedenje svoje osrediscenosti. Torej, da vemo kdaj smo in kdaj nismo osredisceni.

 

 

Skozi vloge, ki jih moraš sprejeti, ki ti jih je življenje dodelilo oz. drugi, sploh lahko zaslutiš in kasneje najdeš osrediščenost in morda celo nek neomajen občutek tega, kdo sploh si. Šele takrat komaj lahko sploh vidiš, da si neobhodno moral skozi različne vloge izkušnje, da si sploh do sem prišel. Je pa res, da v verjetno takšnem dovršenem redu tole ne more biti, da se osrediščiš in šele potem greš v igro, zato te po mojem na enem "koncu" še preiskuša in kali kdo si, da bi navsezadnje morda tudi potreba po moči in razumskem vedenju bila premagana. To je posamezniku vidno kot kaos, je pa najbrž en veličastnen red.

[NVK]

To je posamezniku vidno kot kaos, je pa najbrž en veličastnen red.

 

TO PA DRŽI, DO PIKSLA.

 

Saj nošenje mask sploh ni problem.

 

Vsaka maska malo boli, ima grenak priokus. Bolj, kot ta maska odstopa od vašega jaza, bolj se ta grenkoba občuti. Sploh ni važno kolk mask si natikamo, važno je, da se tega zavedamo, to je prvi korak, potem pa že gibalna kličina in nje vztrajnost poskrbi, da se stvari odvijajo in odvijejo vam v prid, če ne v tem pa v kakšnem naslednjem življenju.

[Kabalist]

Vloge, maske si nadajamo

Žal je maškarada del življenja. Dokler si sam gospodar svojih vlog, katere igraš v okolju, še gre. Hudo pa postane, če izgubiš nadzor nad svojo igro in postaneš lutka okoliščin. Prva postaja na poti obvladovanja svojih vlog je priznanje, da vsi v medsebojni komunikaciji igramo svojo vlogo. Druga postaja pa je, da igramo verodostojno. Tu pa se rado zaplete.

[mayan]

TO PA DRŽI, DO PIKSLA.

 

Saj nošenje mask sploh ni problem.

 

Vsaka maska malo boli, ima grenak priokus. Bolj, kot ta maska odstopa od vašega jaza, bolj se ta grenkoba občuti. Sploh ni važno kolk mask si natikamo, važno je, da se tega zavedamo, to je prvi korak, potem pa že gibalna kličina in nje vztrajnost poskrbi, da se stvari odvijajo in odvijejo vam v prid, če ne v tem pa v kakšnem naslednjem življenju.

 

Čeprav jaz se mi zdi, da vseeno razlikujem nošenje mask oz. igro in pa vlogo. Kaj praviš?

 

Vlogo vidim nekaj kar je lahko življenjsko in je popolnoma s srcem predana lahko. Masko pa vidim kot nekaj vsakdanjega, da ne nosimo srca ravno na dlani vsakemu in non stop. Igro pa recimo situacijsko, ko se naj oboje primerno prepleta.

 

Al kompliciram? No, tudi izstopimo lahko iz igre.

[NVK]

Ne vem, vse to bi jaz opisal in dal v en koš - manipuliranje, vendar ne jemlji to kot nekaj slabega. Manipulacija je zgolj še eno orodje s pomočjo katerega se učimo kaj si želimo, kakšno je naše poslanstvo. Zato se ne bat ali obsojat, ko manipuliramo, trenutno drugače ne znamo.

 

PAVZA = COFFE+CIGARETA(e)

[mayan]

Ne vem, vse to bi jaz opisal in dal v en koš - manipuliranje, vendar ne jemlji to kot nekaj slabega. Manipulacija je zgolj še eno orodje s pomočjo katerega se učimo kaj si želimo, kakšno je naše poslanstvo. Zato se ne bat ali obsojat, ko manipuliramo, trenutno drugače ne znamo.

 

PAVZA = COFFE+CIGARETA(e)

 

Saj se strinjam, najboljše je ko lahk vse odpade. Sam če pa ta um je vsake tolk za tolk in tolk nemiren in konstantno zavajajoč.

 

Evo, še današnji tut* from the Universe napeljuje na game (sicer resnično) :

 

Approach everything you care about as if you really, really mean it.

 

And I really, really mean it.

The Universe

 

(Zadnjič mi postalo ful slabo postalo, mislim da sem ene vrste razsvetljenje doživela, ni bilo prijetno (bela svetloba), trigger je pa bil en ljubezenski prizor na youtube in so me komentarji nanj spomnili, da je to igra. Sem bla en cajt neizmerno prizadeta, razočarana in užaljena od vsega življenja, kaj pa vem, sebe, igre. Sem pa že prej slutila nekaj in vseeno kliknila; je že itak prej bilo opozorilo v naslovu The ending!!! In tako je menda couriosity killed the cat )

[free]

Zanimivo pisete

[NVK]

(Zadnjič mi postalo ful slabo postalo, mislim da sem ene vrste razsvetljenje doživela, ni bilo prijetno (bela svetloba), trigger je pa bil en ljubezenski prizor na youtube in so me komentarji nanj spomnili, da je to igra. Sem bla en cajt neizmerno prizadeta, razočarana in užaljena od vsega življenja, kaj pa vem, sebe, igre. Sem pa že prej slutila nekaj in vseeno kliknila; je že itak prej bilo opozorilo v naslovu The ending!!! In tako je menda couriosity killed the cat icon_smile_wink.gif )

 

Tudi meni se zdi odveč živet na tej zemlji, imam občutek, da živim v peklu, televizije najraje sploh nebi več gledal, same prevare, hinavščine, pretvarjanje, ... Ampak, tu sem in sem tu z razlogom in vsake toliko časa dobim napad blaženosti, dvigne me v zrak in od sreče kar jokam, v tistem trenutku mi je pokazano, kaj je ljubezen in bi dobesedno objel vsakega, ki pride mimo in mu rekel, da ga imam rad in naj ne skrbi, da bo vse vredu.

[butl]

Eee, mislm, a je možno pol živet brez, kva že, igranja vlog al ne in če ja, kako bi pa to sploh zgledal?

[NVK]

Eee, mislm, a je možno pol živet brez, kva že, igranja vlog al ne in če ja, kako bi pa to sploh zgledal?

 

NEZEMELJSKO

[free]

zanimivo

 

imam nekaj vprasanj (fajn je, da prej pogledate prispevek):

- ali se zavedate da se nahajate v doloceni vlogi glede na to s kom ste, kje ste in kaj pocnete? se zavedate da ste v vlogi ali mislite da niste v neki vlogi temvec ste zgolj vedno vi, brez vloge neglede na to kje ste?

 

- a se vam zdi, da stremimo k temu da vlog ne bi bilo vec, temvec bi bili zgolj mi brez vloge? oziroma se vam nekatere vloge upirajo ali v njih tudi uzivate?

Hkrati pa, ce si nekatere vloge ali izrazanja oz. izkustva skozi vlogo ne zelite ali ne zelite vec, ali se potemtakem identificirate s cem drugim? S cim?

 

- ali mislite, da je biti v doloceni vlogi dobro ali ne? ali po vase vloge potrebujemo?

 

- Ali mislite da ste v svoje vloge zelo vezani, torej jih razumete kot bistvene za vase zivljenje?

 

- a se vam kdaj dogaja da si ne zelite bit v neki vlogi oziroma nakaj poceti zato ker to zahteva dolocene vloge, napor, odrekanja?

 

- ali je neka vest, odgovornost, skrb kriva zato da si nadanemo neko vlogo?

 

prispevek...

[xyz]

vloga daje vtis vrednosti in vrednost je to, na čemer sodobna družba temelji, v večji meri.

prodajanje talenta, takorekoč -čeprav si morda v nečem izveden, npr. popravljanju električnih naprav,

to načeloma ne zadostuje: moraš biti "električar".

 

glede na to, da vidim življenje predvsem kot igro (četudi povečinoma presneto resno), mi koncept vlog ni tuj.

 

zanimiva tema, sicer.