Sistemi

[nimbus]

sem še enga omenu... pol sva že dva

 

človek ne more iz svoje subjektivnosti... predpostavljam, da si človek

 

in ne... ne bi blo žalostno... žalost je čustvo in kot takšno subjektivno... brez vseobsegujoče pocukrane ljubezni (želja) ni vseobsegujoče pocukrane žalosti (realnost na podlagi želje)

 

ne samo nazaj k naravi... nazaj k dejanjem

 

z jezikom opleta že vsak fantiček

[unis]

aha.

 

 

bi logično masturbiral... pizda si beden :-)

[janko]

ne vseh po sebi sodit.

 

a ne bi blo žalostno, d bi mel prav?

 

 

aha.

bi logično masturbiral... pizda si beden :-)

 

???

[kapica]

aaaa daj tkoooooo.... In komu potem zvoni?

rajnim...

 

fajn napisan... sam te ljubezni jaz še vedno ne štekam. pa veš kolkrat sem bil že zaljubljen. pa nisem iz kamna... ampak ko začnejo o tej vseobsežni ljubezni, me vedno "malo" pritisne. ampak nikol tko, da bi blo to fajn... vedno je al da bi bruhu al da bi šou na wc al kej podobnga. neki hoče takrat ven iz mene.

zaljubljenost po moje nima 0 kj s tem...! nimbus, cemu se drugac upiras...? da te ze misel na to pri(s)tisne...

[Alan_New]

Tole bi bilo pa resnično kriza

Hm, a ni že (dovolj) kriza?

 

Pomisli, če bi lahko vsakdo počel, kar hoče. Kaj bi se zgodilo? Družbeni sistem je namenjen minimalnemu skupnemu imenovalcu, ki omogoča kolikor toliko sobivanje vsem članom družbe. Noben družben sistem ni idealen, niti to ne more biti. Smisel osebnostne rasti je presegati dvojnost morale in ne rušenje te morale. Nikakor se ne morem strinjati z anarhističnim brezpravjem, kjer vsi počno, kar jim pač paše.

Do ene mere je res, da je sistem namenjen temu, kar praviš, ampak ta mera je bila že zdavnaj presežena. Sistem je praktično namenjen temu, da nas ima čimbolj pod kontrolo na razne načine: z vsiljevanjem vrednot, pričakovanj in hotenj, z raznimi lažmi, ipd. Ne podpira posameznikov, temveč maso posameznikov, ki so pozabili, da so posamezniki. Najboljši izvajalci tega procesa so verske in politične ideologije. Ta sistem je skoraj idealen. Skoraj, ker se vedno najdejo luknje, kje lahko do neke mere spizdiš. Vsaj notranje pa je treba to storiti v popolnosti.

 

Proti anarhiji se pomikamo (anarhija ni isto kot kaos). Vendar smo sedaj premalo življenjsko razviti, da bi lahko veljala anarhija za ves planet ali večji del planeta. Žal še vedno potrebujemo voditelje, da nas vodijo. A kot vidim, je to le začasna faza, pa naj traja še tako navidezno neskončno dolgo.

[nimbus]

rajnim...

 

zaljubljenost po moje nima 0 kj s tem...! nimbus, cemu se drugac upiras...? da te ze misel na to pri(s)tisne...

 

ammm... buljim v zaslon in ne vem kaj naj napišem

 

sem meu napisan pa sem zbrisu... ne gre v tako kratkih stavkih

 

***

ja, anarhija je pač brezvladje... pri nas bi to po mojem pomenlo kaos.

[Kabalist]

ampak ta mera je bila že zdavnaj presežena

Pomisli, da bi lahko vsakdo vse počel, kar hoče in to brez posledic. Kaj bi nastalo iz sveta? Najbrž so najtemnejša poglavja Apokalipse proti dogajanju v tako "osvobojenem" svetu otroška igrica. Vsekakor nisem ljubitelj ideologij, a žal je človek zver, ki je sposobna uničevati zaradi lastne zabave. Kmalu bi se znašli v praskupnosti (ako bi preživeli) in znova začeli vajo. Družbena ureditev je s svojim moralnim sistemom, podedovan od religije, žal trenutno edina varovalka, ki omogoča znosno sobivanje. Ljudje še niso iznašli boljšega sistema od takšne ali drugačne demokracije.

[Alan_New]

Pomisli, da bi lahko vsakdo vse počel, kar hoče in to brez posledic. Kaj bi nastalo iz sveta? Najbrž so najtemnejša poglavja Apokalipse proti dogajanju v tako "osvobojenem" svetu otroška igrica. Vsekakor nisem ljubitelj ideologij, a žal je človek zver, ki je sposobna uničevati zaradi lastne zabave. Kmalu bi se znašli v praskupnosti (ako bi preživeli) in znova začeli vajo. Družbena ureditev je s svojim moralnim sistemom, podedovan od religije, žal trenutno edina varovalka, ki omogoča znosno sobivanje. Ljudje še niso iznašli boljšega sistema od takšne ali drugačne demokracije.

Sej ne zagovarjam, da vsakdo počne, kar hoče brez posledic, ker posledice tako ali tako vedno sledijo dejanjem. Gre za to, da sistem ni samo varovalka in brzdanje človeške živali, ampak mu tudi vsiljuje na razne načine, kaj naj misli, počne, kako naj čustvuje itd. Drži nas vkalupljene, kopije kopij na ne vem katero potenco.

 

Boljša od demokracije je vsekakor anarhija, vendar sedaj še nismo dovolj razviti, da bi lahko to živeli. V trenutku bi nastal kaos in verjetno splošno pobijanje, kajti na plan bi prišlo vse tisto, kar zaradi morale in družbene prisile tiščimo v sebi in ne smemo izražati.

 

Zato po mojem videnju vsakdo mora obračunati s sistemom, ki deluje v smeri izničenja posameznika, v samem sebi (na zunaj se žal ne da), počistit temno preteklost, ki jo dedujemo iz roda v rod, in zaživet na novo. Potem bo več možnosti, da se začnemo pomikati proti anarhiji.