Biti srečen

[mayita]

Biti srečen. Hm, morda o tem preveč razmišljamo in preveč pričakujemo. Predvsem velikih "bumov", tistih drobnih iskric, ki ta "bum" sploh omogočajo pa ne opazimo in potem tudi tega "buma" ne more biti.

 

Najbolj preprosto se je prepustiti življenju in spotoma pobirati kar ti je ponujeno. Krasen sončni vzhod, petje ptic, roso na mladi travi, ivje na golih vejah, veter, ki se podi po gričih in dolinah, prijazen nasmeh neznanca... Zakomplicirano življensko preizkušnjo, ki te prisili, da najdeš nov način reševanja nastalega problema, kup neplačanih položnic, avto, ki ti noče vžgati, ali stanovanje, ki je potrebno čiščena...

 

Tisti biseri lepega ti napolnijo dušo z radostjo in zadovoljstvom, dajejo moč za reševanje tistih malo manj prijetnih.

Te neprijetne te pa tudi na svoj način plemenitijo, saj se le preko njih dokazuješ česa vsega si sposoben in kaj zmoreš.

Pa še spoznanje, da je v vsaki slabi stvari nekaj dobrega ni zanemarljivo.

 

Če ti pa nekaj ne uspe, pa to nikakor ne smeš vzeti kot dokaz svoje nesposobnosti, ampak kot novo priložnost.

Vse je v videnju situacije v smislu ali imaš kozarec na pol prazen ali na pol poln.

 

Imam srečo, sem rojena optimistka in moj kozarec je zmeraj na pol poln, pa če je življenje še tako peklensko.

full lepo povedano.

Don´t worry, be happy

[nimbus]

epikur bi reku, da smo srečni, ko so potešeni naši čuti. nimbus reče, da se ona druga "prava sreča" ne imenuje sreča, temveč blaženost. vprašanje pa je a bi bili srečni, če bi si (materialno... tu mislim tudi npr. dekle, fant, spolna zadovoljitev, varnost itd., to se v končni fazi tudi manifestira v "materijalu") potešili vse čute bili bi srečni a ne bi bili pravosrečni. in ko bi to ugotovili bi hoteli biti še blaženi... takšen človek bi se usedel pod drevo in se preklopil na "čiči pa čaki"

zdej, hvala bogu, da smo tko zaslepljeni, da še vedno grabimo za tistim, kar nam je najbliže pri roki z upanjem na našo pravo srečo in da enostavno ne naredimo preskoka to our main objective. zakaj zaradi tega, ker bi zaradi našega trenutnega odnosa do okolja najverjetneje zmanjkalo dreves.

 

tko... malo... trenutna inspiracija

 

ker bo že čez dve uri sreča v spanju, jutri zjutraj jo bom videl pa najprej v zajtrku

 

[Guest Mačona]

lahko bi praznovali že zaradi samega dejstva, da sploh še smo tu ... ob našem odnosu kot ga imamo do praktično vsega, kar je dragoceno, pa se nam zdi samoumevno ... da smo razvajene riti lahko prav srečni, da se nas Mati Narava še naprej odloča "vzdrževati" ... že samo to dejstvo bi nam lahko zadostovalo za srečo ... ki bi bila ustvarjalne, nalezljive narave in se prenesla na vsa področja življenja ...

sreča niti ni nedosegljiva ... le mi jo tako vidimo ... kot težko dosegljivo ... ali pa njeno doživljanje vidimo pač vezano na ... vse tisto, kar nima prave vrednosti oz. teže ... za srečo.

sreča je ... za vse ... vsepovsod.

[nosorog]

Ne moreš verjeti, kako so ljudje zasvojeni z bližnjicami do sreče. Če nič ne pričakuješ, nisi nikoli nesrečen, a srečen si vedno, ko si česa deležen.

 

 

Vendar to zmorejo zelo redki !

 

Ne vem kako si predstavljata "vožnjo" takele filozofske krame v realnem življenju. Družba je tekmovalno naravnana in smo njen del. Se pravi, da od nje ne moreš biti izoliran, ampak si podvržen zakonom preživetja, ki v njej vladalo. In v takšnih okoljih so naše akcije odvisne od cilja. Na šiht hodiš, ker konec meseca pričakuješ plačo. Že itak majo redki srečo, da na šihtu delajo tisto, kar jih veseli, a tudi takšni delajo (tudi) za denar. Floskule, biti brez želja, so men čist mim in v glavnem sodijo v bogato zakladnico neuporabne indijske filozofske krame. Želje so vendar gibalo napredka. In vsaka želja je povezana z nekimi pričakovanji. Nrekaj želim izboljšati in zato grem v akcijo. Na podlagi želja in pričakovanj torej usmerjam svoje akcije, zato me ne jebat z nakladanjem o življenju brez pričakovanj, ki je mogoče le v nekih ozkih okvirih.

 

 

živčno razrvani Nosorog

[aakhut]

Ne vem kako si predstavljata "vožnjo" takele filozofske krame v realnem življenju. Družba je tekmovalno naravnana in smo njen del. Se pravi, da od nje ne moreš biti izoliran, ampak si podvržen zakonom preživetja, ki v njej vladalo. In v takšnih okoljih so naše akcije odvisne od cilja. Na šiht hodiš, ker konec meseca pričakuješ plačo. Že itak majo redki srečo, da na šihtu delajo tisto, kar jih veseli, a tudi takšni delajo (tudi) za denar. Floskule, biti brez želja, so men čist mim in v glavnem sodijo v bogato zakladnico neuporabne indijske filozofske krame. Želje so vendar gibalo napredka. In vsaka želja je povezana z nekimi pričakovanji. Nrekaj želim izboljšati in zato grem v akcijo. Na podlagi želja in pričakovanj torej usmerjam svoje akcije, zato me ne jebat z nakladanjem o življenju brez pričakovanj, ki je mogoče le v nekih ozkih okvirih.

živčno razrvani Nosorog

 

pa tis men zmer bl ushech.... :palec:

shkoda k nis pichka

 

zlomk....tralala

[nimbus]

lahko bi praznovali že zaradi samega dejstva, da sploh še smo tu ... ob našem odnosu kot ga imamo do praktično vsega, kar je dragoceno, pa se nam zdi samoumevno ... da smo razvajene riti lahko prav srečni, da se nas Mati Narava še naprej odloča "vzdrževati" ... že samo to dejstvo bi nam lahko zadostovalo za srečo ... ki bi bila ustvarjalne, nalezljive narave in se prenesla na vsa področja življenja ...

sreča niti ni nedosegljiva ... le mi jo tako vidimo ... kot težko dosegljivo ... ali pa njeno doživljanje vidimo pač vezano na ... vse tisto, kar nima prave vrednosti oz. teže ... za srečo.

sreča je ... za vse ... vsepovsod.

 

 

uf, sem srečen... sem pojedu celo kupico mislijev

[Guest Mačona]

uf, sem srečen... sem pojedu celo kupico mislijev

in jaz ... ki sem se zbudila v ledeno jutro ... ampak me je pogrelo sonce ....

[Antoninus]

Ne vem kako si predstavljata "vožnjo" takele filozofske krame v realnem življenju. Družba je tekmovalno naravnana in smo njen del. Se pravi, da od nje ne moreš biti izoliran, ampak si podvržen zakonom preživetja, ki v njej vladalo. In v takšnih okoljih so naše akcije odvisne od cilja. Na šiht hodiš, ker konec meseca pričakuješ plačo. Že itak majo redki srečo, da na šihtu delajo tisto, kar jih veseli, a tudi takšni delajo (tudi) za denar. Floskule, biti brez želja, so men čist mim in v glavnem sodijo v bogato zakladnico neuporabne indijske filozofske krame. Želje so vendar gibalo napredka. In vsaka želja je povezana z nekimi pričakovanji. Nrekaj želim izboljšati in zato grem v akcijo. Na podlagi želja in pričakovanj torej usmerjam svoje akcije, zato me ne jebat z nakladanjem o življenju brez pričakovanj, ki je mogoče le v nekih ozkih okvirih.

živčno razrvani Nosorog

Enim je tole čist mim, drugim je pa tole nakladanje brez primere. Želje in sreča so si vedno v obratnem sorazmerju.

[mako106]

živčno razrvani Nosorog

hehe...preveč želja....premalo sreče

[nosorog]

Enim je tole čist mim, drugim je pa tole nakladanje brez primere.

 

???????? A nista "čist mim" in "nakladanje brez primere" na istem bregu?

 

Želje in sreča so si vedno v obratnem sorazmerju.

 

 

Tudi tega ne razumem, kajti - če imam želje in DELUJEM v smislu njihovih uresničitev, sem srečen.

Sreča je v delovanju, deluješ pa zaradi pričakovanega rezultata. Prema tome ...

[Antoninus]

Tudi tega ne razumem, kajti - če imam želje in DELUJEM v smislu njihovih uresničitev, sem srečen.

Sreča je v delovanju, deluješ pa zaradi pričakovanega rezultata. Prema tome ...

Ja, tisti dve stvari sta res na istem bregu. Sem hotel pač napisati, da nimajo vsi takšnega pogleda.

 

Ti izhajaš pač iz drugačne premise.

Zame je sreča v bivanju in če iz tega izhaja delovanje, je vse OK. Pričakovanja pa so strup za srečo, ker ustvarjajo napetost v umu, v smislu kako morajo stvari izpasti in to ustvarja potencial za razočaranje.

[nosorog]

Zame je sreča v bivanju in če iz tega izhaja delovanje, je vse OK. Pričakovanja pa so strup za srečo, ker ustvarjajo napetost v umu, v smislu kako morajo stvari izpasti in to ustvarja potencial za razočaranje.

 

Ja ceu fuk, no. Menda si obiskoval dva faksa. Verjetno si ju izbral zato, ker si tam pričakoval seznanjanje s stvarmi, ki te zanimajo. In ko človek faks konča, pričakuje, da bo lahko živel od stvari, ki ga zanimajo. sicer bi lahko okušal svojo srečo preprosto ob sedenju na sončni terasi, pitju piva in prepuščanju čutnim impresijam.

 

še bl živčno razrvani Nosorog

[mako106]

še bl živčno razrvani Nosorog

bi bil že cajt...da si uskladiš želje...z realnostjo...ali iluzijo svojega bivanja tukaj...timing ti manjka...dečko...hihi

[nosorog]

bi bil že cajt...da si uskladiš želje...z realnostjo...ali iluzijo svojega bivanja tukaj...timing ti manjka...dečko...hihi

 

Mam usklajene in jih uresničujem. Pa ni faza - res jih.

 

maksimalno razdraženi Nosorog

[mako106]

maksimalno razdraženi Nosorog

si za pir

[nosorog]

si za pir

 

Nimam časa, zaključno friziram eno knjigo, ki jo bom konec tedna oddal oblikovalki in potem v tisk. Sem pa imel takšne želje včeraj zvečer, pa je imel tisti, ki sem si a za čvek ob piru želel, ene obiske.

 

prezaposleni Nosorog

[Guest Mačona]

Nimam časa, zaključno friziram eno knjigo, ki jo bom konec tedna oddal oblikovalki in potem v tisk. Sem pa imel takšne želje včeraj zvečer, pa je imel tisti, ki sem si a za čvek ob piru želel, ene obiske.

 

prezaposleni Nosorog

samo oblikovalki? kaj pa ... hmmm ... zarezi in to?

 

sreča gor, sreča dol ... želje gor, želje dol ... pričakovanja - ja ali ne? brezciljno res ne moreš živeti, važno je delovati ... ampak delovanje je tako relativen pojem ... če si sam pri sebi zadovoljen s tem, kar uresničuješ, ni preprek za srečo.

življenje gre svojo pot in mi z njim ... ni druge.

[nosorog]

samo oblikovalki? kaj pa ... hmmm ... zarezi in to?

 

O tem sva se enkrat že pogvarjala. Vse delam sam in načeloma je v knjigah, ki gredo iz mojih rok sedaj manj napak kot prej, ko sem "uporabljal" lektorice. Itak mi jezik prevajalca ni bil všeč in sem jo praktično še enkrat napisal. Kaj več kot pri kakšni vejici se ne morem zajebati, kar se pa tega tiče, sem ti pa takrat, ko sva na to temo že govorila, itak omenil, da sem včasih sedel v pisarni skupaj z dvema lektoricama in bil neštetokrat priča njunih pogovorov na temo postavljanja vejic - zelo velikokrat se druga z drugo nista strinjali, ali nekam vejico postaviti ali ne. Prema tome ...

[Guest Mačona]

... sam svoj šef.

[Antoninus]

Ja ceu fuk, no. Menda si obiskoval dva faksa. Verjetno si ju izbral zato, ker si tam pričakoval seznanjanje s stvarmi, ki te zanimajo. In ko človek faks konča, pričakuje, da bo lahko živel od stvari, ki ga zanimajo. sicer bi lahko okušal svojo srečo preprosto ob sedenju na sončni terasi, pitju piva in prepuščanju čutnim impresijam.

 

še bl živčno razrvani Nosorog

Fuk in pol. Sem poskusil oba zgornja načina in pričakoval srečo, pa je ni bilo. Ko sem pa opustil pričakovanja, sem pa lahko užival v obeh.

[nosorog]

Fuk in pol. Sem poskusil oba zgornja načina in pričakoval srečo, pa je ni bilo. Ko sem pa opustil pričakovanja, sem pa lahko užival v obeh.

 

Aha. Torej si na faks hodil in se držal urnikov predavanj "kar tako". Čuden patron, ni kaj ... Še zdaj mi ni jasno, kako da nisi raje na kakšni terasi pil piva in bral Alan Forda. Jebeš obveznosti, do katerih prihaja "kar tako".

[Samson23]

...jaz pa tle ne vem cist tocno kaj naj si mislim... al rabima ego al ne in ce ga ne rabimo, zakaj ga pol imamo...

[Antoninus]

Aha. Torej si na faks hodil in se držal urnikov predavanj "kar tako". Čuden patron, ni kaj ... Še zdaj mi ni jasno, kako da nisi raje na kakšni terasi pil piva in bral Alan Forda. Jebeš obveznosti, do katerih prihaja "kar tako".

Saj sem povedal, da sem imel pričakovanja.

 

...jaz pa tle ne vem cist tocno kaj naj si mislim... al rabima ego al ne in ce ga ne rabimo, zakaj ga pol imamo...

To vprašanje bomo razrešili, ko se bosta prva človeka na svetu strinjala o tem, kaj ego je.

[nosorog]

...jaz pa tle ne vem cist tocno kaj naj si mislim... al rabima ego al ne in ce ga ne rabimo, zakaj ga pol imamo...

 

Pobliže si oglejva enega od tipov, ki trdijo, da je treba ego skenslat in živet brez pričakovanj ... Indijskega "modreca", ki bodisi dneve tedne in leta ždi v kakšni votlini in meditira, ali pa za meditacijo uporablja še kakno bolj skrajno pozo in recimo za eno nogo obešen visi z drevesa. Tudi on PRIČAKUJE, da mu bo vsake tok časa kdo jest prnesu, d nau guznu. Enkrat sem se zlo zabavu, ko je Unis opisal te tipe kot lene k prasce. Valjda, pa zvite tud. Žvijo na naivnosti običnih ljudi, ki so prepričani, da je treba "svetemu možu" prinesti hrano. Ampak to sploh ni pomembno. Pomisliva, kakšen je namen življenja in zakaj smo sploh ustvarjeni, materializirani? Zato, KER JE RAZVOJ MOGOČ LE SKOZI MATERIALNO DELOVANJE (za idejo, ki je ne uresničiš, ne ostane nič; in le če jo uresničiš, vidiš, ali v resnici tudi funkcionira, jo potem dopolniš ...), skozi medsebojni odnos essentie une (višjega) in materie prime (nižjega). S preoblikovanjem se dogaja "čudež mnogoterega stvarstva". Ker vse izvira iz edinega zedinjenega bistva, so na notranji ravni form in materije možne transformacije, prehajanje iz enega naravnega stanja v drugo. V alkimiji sta oba svetova v končni instanci istovetna z dvema prvotnima počeloma, enovitim duhovnim bistvom. Na Smaragdni plošči boš pa lahko prebral tudi: "Njegova moč je popolna, ako je usmerjena k zemlji." - Moč duha je popolna, ko se utelesi.

 

Namen življenja torej je, da skozi delovanje pripomoremo k skupni evoluciji v materialnem (evolucija je valjda skupna lastnost vesolja in zato lastnost Boga). Da lahko kreativno delujemo, je potreben ego (naša individualnost, izvirnost ...), ki ga skozi lajf plemenitimo (nikakor pa ne skenslamo, saj bi bli pol beboti in bi zgolj vegetirali). In pezde, ki v votlini meditira za moje pojme ne razume osnovnega pointa laifa, saj se obnaša, kot da se je Bog zajebal, ker ga je ustvaril. Na možnost delovanja v materialnem se požnižga in skuša biti katkomalo duh. Če tam čamiš in ti naivneži nosijo za žret, je lahko kvasit bedarije, da je treba živet brez pričakovanj. Ali pa je to morda model življenja, kateremu bi lahko na splošno sledili? Ni, saj b potem vsi pocrkali od lakote. Živimo zato, da se skozi delovanje razvijamo, delovanje pa je povezano rezultati. Filozofija tukaj in sedaj se ne nanaša na to, da kar nekaj bluzimo in rezultatov ne pričakujemo, ampak na to, da smo na tisto, kar počnemo, zares osredotočeni.

Ker pričakuješ rezultate (žetev), poseješ njivo (setev) in žetev je osnovni pogoj, da preživiš.

 

nevrotični nosorog

[Antoninus]

Filozofija tukaj in sedaj se ne nanaša na to, da kar nekaj bluzimo in rezultatov ne pričakujemo, ampak na to, da smo na tisto, kar počnemo, zares osredotočeni.

nevrotični nosorog

Prava osredotočenost pa je že začasna izguba ega. Tako da ego potrebujemo, da ga lahko nato izgubimo, kot del evolucije.