Biti srečen

[nosorog]

Prava osredotočenost pa je že začasna izguba ega. Tako da ego potrebujemo, da ga lahko nato izgubimo, kot del evolucije.

 

Lej Ante, jaz govorim o egu, kakor ga definirajo recimo leksikoni. In to je tvoja individualnost, tvoja osebna kvaliteta, tisto, po čemur si samosvoj. Kako bo recimo slikar osredotočeno slikal, če gre ta kvaliteta u pizdo? In občutek imam, da si ljubitelji ljubiteljev curryja, med katere do neke mere nedvomno sodiš, besedo ego razlagate kot egoizem, torej samoljubje.

 

 

ponovno živčno razrvani Nosorog

[Samson23]

Pobliže si oglejva enega od tipov, ki trdijo, da je treba ego skenslat in živet brez pričakovanj ... Indijskega "modreca", ki bodisi dneve tedne in leta ždi v kakšni votlini in meditira, ali pa za meditacijo uporablja še kakno bolj skrajno pozo in recimo za eno nogo obešen visi z drevesa. Tudi on PRIČAKUJE, da mu bo vsake tok časa kdo jest prnesu, d nau guznu. Enkrat sem se zlo zabavu, ko je Unis opisal te tipe kot lene k prasce. Valjda, pa zvite tud. Žvijo na naivnosti običnih ljudi, ki so prepričani, da je treba "svetemu možu" prinesti hrano. Ampak to sploh ni pomembno. Pomisliva, kakšen je namen življenja in zakaj smo sploh ustvarjeni, materializirani? Zato, KER JE RAZVOJ MOGOČ LE SKOZI MATERIALNO DELOVANJE (za idejo, ki je ne uresničiš, ne ostane nič; in le če jo uresničiš, vidiš, ali v resnici tudi funkcionira, jo potem dopolniš ...), skozi medsebojni odnos essentie une (višjega) in materie prime (nižjega). S preoblikovanjem se dogaja "čudež mnogoterega stvarstva". Ker vse izvira iz edinega zedinjenega bistva, so na notranji ravni form in materije možne transformacije, prehajanje iz enega naravnega stanja v drugo. V alkimiji sta oba svetova v končni instanci istovetna z dvema prvotnima počeloma, enovitim duhovnim bistvom. Na Smaragdni plošči boš pa lahko prebral tudi: "Njegova moč je popolna, ako je usmerjena k zemlji." - Moč duha je popolna, ko se utelesi.

 

Namen življenja torej je, da skozi delovanje pripomoremo k skupni evoluciji v materialnem (evolucija je valjda skupna lastnost vesolja in zato lastnost Boga). Da lahko kreativno delujemo, je potreben ego (naša individualnost, izvirnost ...), ki ga skozi lajf plemenitimo (nikakor pa ne skenslamo, saj bi bli pol beboti in bi zgolj vegetirali). In pezde, ki v votlini meditira za moje pojme ne razume osnovnega pointa laifa, saj se obnaša, kot da se je Bog zajebal, ker ga je ustvaril. Na možnost delovanja v materialnem se požnižga in skuša biti katkomalo duh. Če tam čamiš in ti naivneži nosijo za žret, je lahko kvasit bedarije, da je treba živet brez pričakovanj. Ali pa je to morda model življenja, kateremu bi lahko na splošno sledili? Ni, saj b potem vsi pocrkali od lakote. Živimo zato, da se skozi delovanje razvijamo, delovanje pa je povezano rezultati. Filozofija tukaj in sedaj se ne nanaša na to, da kar nekaj bluzimo in rezultatov ne pričakujemo, ampak na to, da smo na tisto, kar počnemo, zares osredotočeni.

Ker pričakuješ rezultate (žetev), poseješ njivo (setev) in žetev je osnovni pogoj, da preživiš.

 

nevrotični nosorog

..zanimiv pogled...

ali je po tvojem mozno imeti ego in hkrati ne trpeti??

[Antoninus]

Lej Ante, jaz govorim o egu, kakor ga definirajo recimo leksikoni. In to je tvoja individualnost, tvoja osebna kvaliteta, tisto, po čemur si samosvoj. Kako bo recimo slikar osredotočeno slikal, če gre ta kvaliteta u pizdo? In občutek imam, da si ljubitelji ljubiteljev curryja, med katere do neke mere nedvomno sodiš, besedo ego razlagate kot egoizem, torej samoljubje.

ponovno živčno razrvani Nosorog

Ja, definicije znajo biti problem. Namesto izumljanja nove definicije, bom poskusil ponazoriti na tvojem primeru. Po mojem je ravno nasprotno, kot trdiš ti - izguba ega je celo pogoj za uspešnost. Slikar se osredotoči na sliko do te mere, da so vse egoistične ideje izrinjene iz zavesti. Slikar je inspiriran ko se dvigne nad ego, ko nima več misli 'jaz slikam sliko'. Ko je ta misel odsotna, telo deluje samo od sebe. V očeh opazovalca on deluje, zase pa ne. Ego, ki išče priznanje za dejanja, je odsoten. Pojavi se po dejanju in si ga prilasti a posteriori. V angleščini se temu pravi: He is inspired (in spirit) - izven ega. Čim se ego umakne, naš pravi jaz prevzame vajeti in tako nastanejo razne umetnine, junaška dejanja in podobno.

Zakaj povezuješ odsotnost ega z nedejavnostjo telesa?

[nosorog]

Ja, definicije znajo biti problem. Namesto izumljanja nove definicije, bom poskusil ponazoriti na tvojem primeru. Po mojem je ravno nasprotno, kot trdiš ti - izguba ega je celo pogoj za uspešnost. Slikar se osredotoči na sliko do te mere, da so vse egoistične ideje izrinjene iz zavesti. Slikar je inspiriran ko se dvigne nad ego, ko nima več misli 'jaz slikam sliko'. Ko je ta misel odsotna, telo deluje samo od sebe. V očeh opazovalca on deluje, zase pa ne. Ego, ki išče priznanje za dejanja, je odsoten. Pojavi se po dejanju in si ga prilasti a posteriori. V angleščini se temu pravi: He is inspired (in spirit) - izven ega. Čim se ego umakne, naš pravi jaz prevzame vajeti in tako nastanejo razne umetnine, junaška dejanja in podobno.

Zakaj povezuješ odsotnost ega z nedejavnostjo telesa?

 

 

Očitno je tako, kot sem napisal zgoraj. Ti pod besedo ego razumeš samoljubje, jazu, ki se je samoljubja otresel, pa praviš pravi jaz. Zadeva je podobna, kot pri magiji - eni jo delijo na črno in belo, drugi pa pravijo, da obstaja le ena, entna magija. Zame je torej ego jaz, ki seveda vsebuje tudi elemente samoljubja, škodoželjnosti, zavisti ... Ampak vse to je del ega, saj sodi k individualnim značilnostim posameznika. Zato ravno govorim, da ega ne mormo skenslati, ampak ga lahko le prevzgojimo, oplemenitimo. Besedo inspired pa čudno razlagaš. Izven ega bi bilo valjda outspired,, al pa kj podobnga. Inspired pa preprosto pomeni, da noter padeš, da si osredotočen, da si tu in sedaj, ampak da v tej osredotočenosti karkoli dobro delaš, moraš imeti za to pač individualne kvalitete. Pa smo spet pri egu.

O.K. - kar sem imel v tej temi za povedat, sem povedal. Ne ljubi se mi več.

 

..zanimiv pogled...

ali je po tvojem mozno imeti ego in hkrati ne trpeti??

 

Valjda.

[Antoninus]

O.K. - kar sem imel v tej temi za povedat, sem povedal. Ne ljubi se mi več.

Meni tudi ne. Naj živi različnost.

[nimbus]

no, zdaj ko je končano, se lahko vmešam. sem spremljal tale dvoboj in moram rečt, da me je utrdil v moji veri... ker vedenja itak nimam

[Antoninus]

no, zdaj ko je končano, se lahko vmešam. sem spremljal tale dvoboj in moram rečt, da me je utrdil v moji veri... ker vedenja itak nimam

Vedenje je vera, ki potuje inkognito.

[janko]

Zato ravno govorim, da ega ne mormo skenslati, ampak ga lahko le prevzgojimo, oplemenitimo.

aleluja...

moj ego je moj najbolši prjatu. brez dvoma mi želi samo najbolš.

žou pa je zlo omejen in funkcionira po sistemu kwa je slišou, pa kwa se spodob pa take jajca in mi je učas mal u napoto. treba je znat nekako furat z njim. to pa nism reku, da je enostavn

[nimbus]

Vedenje je vera, ki potuje inkognito.

 

krajše stavke pišeš, večje veselje mi daješ

[Lunatica]

po vseh teh filozofskih debatah,ki jih berem, sem čisto po "kmečko" dojela, da je najbolje, da sploh nimam časa razmišljat o sebi, ker je pol samo ena velika pizdarija.Tako govorila sem.

[butl]

Odkar eni pravjo, da je ego zanič, sem ga zamenjal s kefirjem.

[Lunatica]

Odkar eni pravjo, da je ego zanič, sem ga zamenjal s kefirjem.

zdaj pa ne vem,če se ne bom uscala od smeha

[aakhut]

zdaj pa ne vem,če se ne bom uscala od smeha

 

zhivljenje terja od nas odlochitve

niso zmeri lahke....pa tut suhe ne

 

zlomk....tralala

[nosorog]

no, zdaj ko je končano, se lahko vmešam. sem spremljal tale dvoboj in moram rečt, da me je utrdil v moji veri... ker vedenja itak nimam

 

Ni šlo za dvoboj. Jst sem RES pripravljen mnenje korigirati, če ocenim, da so argumenti sogovornika boljši od mojih in včasih preprosto mal izzivam, da do debate pride. Ante mi je preprosto zanimiv sogovornik in še kdo. Škoda se mi zdi, ker do izmenjave mnenj skoraj nikoli ne pridem z Alanom Newom. On mi je tud zanimiv tip in me res zanima, kaj o nekaterih stvareh misli.

 

 

Odkar eni pravjo, da je ego zanič, sem ga zamenjal s kefirjem.

 

Čist butološka,

 

 

 

zhivljenje terja od nas odlochitve

niso zmeri lahke....pa tut suhe ne

 

zlomk....tralala

 

Ti s' pa itak čist zmešan,

[mayan]

Tud jaz sem včeraj uživala v tem dialogu, sicer sem bila v nekem drugem filmu, ampak point nekega spoznanja ki se sploh lahko zgodi je v predanosti, mogoče tudi strasti, predvsem pa neposrednosti, ki jo je bilo moč čutiti v tem takem ne ping pongu, ampak bolj tenisu . Dva enakovredna vsaj kar se mene tiče, glede verodostojnosti, človeka, se izrazita. Na nek podoben način tudi poteka v bistvu tečaj Intenziv gnoze, kjer naj bi spoznal Kdo si oz. kaj je ego. (nisem bila, ampak brala podroben opis, kjer se ljudje izmenjavajo in se sprašujejo kdo so).

 

Posrečeno mi je zelo inspiracija in outspiracija. Ne vem, eni smo bolj ekstrovertirani, drugi bolj introvertirani v osnovi, pa vendar se stvari obrnejo in vseeno si ti tisti, ki te lahko ni in pa tisti, ki zaznavaš in lahko hkrati deluješ.

 

Dalje od tega tud jaz nisem prišla

 

(je pa bla luna oven, sonce in merkur vodnar in merkur)

 

Tak da, hvala za to.. Nekaj več vem, čeprav čisto neznatno..

[zirosi]

Zares srečni so samo bogovi in živali - med ljudmi pa mogoče teoretiki.

 

 

 

uživajte!

[tantra]

Notranje zadovoljnih "bolj ali manj" pa več.

Stvar pogleda/pogledov na life, sebe, ...

Stvar ravnovesja/neravnovesja endomorfinov, serotonina,

dopamina, noradrenalina... , hormonskega ravnovesja/neravnovesja.

Stvar mentalne, čustvene, ... uravnovešenosti/neuravnovešenosti, ...

Ostalih dejavnikov (notranjih, zunanjih). Miselne naravnanosti posameznika.

Njegove čustvene uravnoteženosti/neuravnoteženosti.

[kapica]

po vseh teh filozofskih debatah,ki jih berem, sem čisto po "kmečko" dojela, da je najbolje, da sploh nimam časa razmišljat o sebi, ker je pol samo ena velika pizdarija.

sam hudic je v podrobnostih... tk, da bols, da se res ne razmislja o... ...

[mayita]

ego ti preprečuje da si srečen!

[mia4aerobics]

kako pa dojemes kdaj si srecen in kdaj nisi, ce ega oz. nekoga, da bi o tem razmisljal, kar ni?

we are all doomed

[nosorog]

kako pa dojemes kdaj si srecen in kdaj nisi, ce ega oz. nekoga, da bi o tem razmisljal, kar ni?

we are all doomed

 

Večkrat sem že omenil, da vzhodnjaška filozofija v našem prostoru verjetno ni prav interpretirana. En prevajalec začne govoriti o kenslanju ega, ponižnosti ... in pol vsi lupajo o tem. Ampak tale tvoj post pa kaže točno na tisto, kar imajo verjetno ljubitelji curryja dejansko v mislih, ko govorijo o kenslanju. V resnici verjetno mislijo na potrebo po izničenju občutka ločenega ega - občutka, da je v nas nek nespremenljivi del, ki izkuša izkušnje, jih med seboj primerja ... Ampak takšnega ločenega ega itak ni, le občutek mamo, da je. Dneh časovno ločenih izkušenj med seboj ne morem primerjati, saj me vsaka izkušnja spremeni in je torej "tisti, ki primerja" stalno drugačen in v fiksnem smislu ne obstoja. Ljubitelji curryja torej v resnici govorijo o potrebi, da smo celi izkušnja, da se v vsako izkušnjo ufuramo tolk totalka, da ne razmišljamo o tem, kako se ob neki dejavnosti počutimo, ampak ta dejavnost preprosto postanemo. Dokler obstaja ideja, da smo od svoje izkušnje ločeni, nam vladata zmeda in nemir, življenja nismo sposobni resnično izkušati, se izkušenj zavedati, jih razumeti in kreativno asimilirati. Strah in dolgočasje sta npr. problem le dokler jih ne razumemo, ko pa jih razumemo, imamo seveda dobre možnosti, da jih obvladamo. Za razumevanje pa potrebujemo celotnega, nedeljenega duha, občutek, da nismo razcepljeni in da smo s svojo izkušnjo eno.

 

lalala

[mayan]

Večkrat sem že omenil, da vzhodnjaška filozofija v našem prostoru verjetno ni prav interpretirana. En prevajalec začne govoriti o kenslanju ega, ponižnosti ... in pol vsi lupajo o tem. Ampak tale tvoj post pa kaže točno na tisto, kar imajo verjetno ljubitelji curryja dejansko v mislih, ko govorijo o kenslanju. V resnici verjetno mislijo na potrebo po izničenju občutka ločenega ega - občutka, da je v nas nek nespremenljivi del, ki izkuša izkušnje, jih med seboj primerja ... Ampak takšnega ločenega ega itak ni, le občutek mamo, da je. Dneh časovno ločenih izkušenj med seboj ne morem primerjati, saj me vsaka izkušnja spremeni in je torej "tisti, ki primerja" stalno drugačen in v fiksnem smislu ne obstoja. Ljubitelji curryja torej v resnici govorijo o potrebi, da smo celi izkušnja, da se v vsako izkušnjo ufuramo tolk totalka, da ne razmišljamo o tem, kako se ob neki dejavnosti počutimo, ampak ta dejavnost preprosto postanemo. Dokler obstaja ideja, da smo od svoje izkušnje ločeni, nam vladata zmeda in nemir, življenja nismo sposobni resnično izkušati, se izkušenj zavedati, jih razumeti in kreativno asimilirati. Strah in dolgočasje sta npr. problem le dokler jih ne razumemo, ko pa jih razumemo, imamo seveda dobre možnosti, da jih obvladamo. Za razumevanje pa potrebujemo celotnega, nedeljenega duha, občutek, da nismo razcepljeni in da smo s svojo izkušnjo eno.

 

lalala

 

Zakaj jih ne bi mogel primerjati?

 

Če te izkušnja spremeni, še ne pomeni da ne boš obstajal enako kot prej s prvotnega in pa tudi primerjanje kot kontrolor sčasoma skozi spreminjane odpade. Kot potreba seveda. Zato je treba najti v sebi in zbuditi tisti praspomin - M. Kojc je omenjal ga, sem se spomnila in po moje je zato tudi lahko govoril o misli kot spreminjanju, ker se je zavedal praspomina, ki je nekako večen, to pa se dejansko da skozi spreminjanje..

 

(praspomin ne kot nekaj zunanjega kot je Zemlja, kjer gostujemo in Vesolje, ki ga lahko vključno s tem planetom občudujemo vse kot nekaj zunanjega, temveč ga ponotranjit kot del sebe..)

[janko]

Zakaj jih ne bi mogel primerjati?

ker je drgač, če u oštariji ne piješ pira zato, ker si zdravljen alkoholik, al ga ne piješ zato, k ti je zanič okus, al ga ne piješ zato, k ga ne moreš več, al pa zato, k maš s sabo zoprno pa glupo babo

[mayan]

ker je drgač, če u oštariji ne piješ pira zato, ker si zdravljen alkoholik, al ga ne piješ zato, k ti je zanič okus, al ga ne piješ zato, k ga ne moreš več, al pa zato, k maš s sabo zoprno pa glupo babo

 

hehe, saj ne veš kam te bo pir prpeljal.. zato, če si ozdravljen, bog ti pomagaj..

[janko]

hehe, saj ne veš kam te bo pir prpeljal.. zato, če si ozdravljen, bog ti pomagaj..

streznt se da, to vem, ampak pametn ratat... pa ne bi vedu