*OPISOVANJE RESNIČNOSTI*

[xyz]

*

 

 

 

Duhovnost ni izbira, prav tako kot dihanje ne.

Je to, kar prežema nas kot celoto,

prežema celo najtemnejši in najbolj materialen delec obstoja.

 

Takoimenovane duhovne prakse stremijo k abstraktnim ciljem, ki,

če jih natančneje izprašamo, izpadejo absurdni.

 

Ob občutenju takšnosti se ne izkažejo kot lažni zgolj miselni koncepti,

temveč tudi to, kar smo doslej smatrali za duhovno in celo to,

kar smo sprejeli kot sporočilo nas srca in s tem kot resnico.

 

Med tem ko je resničnost opisuje,

se je resničnost že spremenila !

 

Da bi vstopili skozi vrata neznanega,

je potrebno odvreči vse ključe.

 

 

 

*

 

XYZ

 

*

 

P.S.

 

V veselečem se pričakovanju vaših in mojih modrosti

in pa blodenj.

 

*

[unis]

lepo si napisal.Prav res.

za vstop v neznano je potrebno odvrečt vse ključe(znanega) ?

 

škoda, ker si potemtakem vse pogovore zatrl v kali.Saj le o znanem lahko govorimo. In če lahko govorimo tudi o neznanem, no, le kdo si bo verjel.

 

Sam pa kakšenkrat pogledam na vse veje duhovnosti kot kanček upanja, da bo vse dobro. Iz tega lahko narediš avtoriteto z močnimi besedami, ki poosebljajo resničnost in komplekstnost življenja.

In prav je tako.Vsakomur svoje.Nekateri ljudje(znanstveniki po duši) se ne morejo igrati s premalo zakompliciranimi kockami.Enostavne kocke si pa želijo ljudje(ki bi jih lahko popredalčkali za praktike), da so enostavne in hitre rešitve tiste taprave. Sam sem pa mnenja da med temi ljudmi se skrivajo takšni, ki si ne upajo tvegati.Namesto tega se raje obrnejo na svoj v druži dobro sprejet "praktični" nasvet. itak boš umrl.

[FixMinze]

jaz bi prsegu, da je finta v 'pridobitvi' ključev

vesolje se čuva na svojevrstne načine

in ni vsak ključ pravi, kaj šele , da bi brez ključev

lahko pa razmišljam o tem, da odvržem napačne ključe, ker le prazno škrtajo ali pa se celo zlomijo

[xyz]

opala, napaka:

 

"Med tem ko je resničnost opisuje,

se je resničnost že spremenila !"

 

...popravek:

 

"Med tem ko se resničnost opisuje,

se je resničnost že spremenila !"

 

*

 

@unis;

 

lepo pozdravljen.

 

ja, pogovore zatrl... kaj pa vem...

 

govorjeno je bilo o stanju samote, ki zna biti prisotno.

 

Nikakor ne bi trdil, da je to edino stanje.

 

Tudi pogovori so možni.

[doorwoman.p]

*

Duhovnost ni izbira, prav tako kot dihanje ne.

Je to, kar prežema nas kot celoto,

prežema celo najtemnejši in najbolj materialen delec obstoja.

 

Takoimenovane duhovne prakse stremijo k abstraktnim ciljem, ki,

če jih natančneje izprašamo, izpadejo absurdni.

 

Ob občutenju takšnosti se ne izkažejo kot lažni zgolj miselni koncepti,

temveč tudi to, kar smo doslej smatrali za duhovno in celo to,

kar smo sprejeli kot sporočilo nas srca in s tem kot resnico.

 

Med tem ko je resničnost opisuje,

se je resničnost že spremenila !

 

Da bi vstopili skozi vrata neznanega,

je potrebno odvreči vse ključe.

*

 

XYZ

 

*

 

P.S.

 

V veselečem se pričakovanju vaših in mojih modrosti

in pa blodenj.

 

*

 

To misel o ključih sem nekje že slišala in je res.. samo vprašanje je katere ključe, kot je reku kuvrtat. Sigurno odvržemo tiste, ki so nam tuji.. po eni strani si moramo razširjati zavedanje, ampak razširjati tako da vzamemo tisto kar čutimo, da nam je blizu. Po moje je eden od pravilnih ključev sigurno pozitivno čustvo..

 

človek včasih pozabi (ko sprejme nove informacije) to preveriti..

 

Vsak ma svojo resničnost.. ki se spreminja na podlagi zavedanja. Vsak pa se zaveda stvari drugače. Vprašanje je.. v kakšni resničnosti je, ko sprejme neko novo informacijo?

[xyz]

in če bi rekli, da vsak JE (svoja) resničnost ?

[FixMinze]

Ja sej je, sam maš finto, da vsi živimo v tej skupni resničnosti, vsak svoja resničnost lahko služi le kot karikatura.

if not - zakaj oba vidiva krog - krog in ne krog - kvadrat recimo

 

jaz osebno verjamem, po izkušnji, da obstajajo univezalni zakoni, ki smo jim pa podrejeni neglede na variacijo posameznikove resničnosti

ali

svet, ki obstaja kot nam poznana realnost, doživljamo znotraj svojega miselnega sveta

razlika je torej v precepciji

[doorwoman.p]

Ja sej je, sam maš finto, da vsi živimo v tej skupni resničnosti, vsak svoja resničnost lahko služi le kot karikatura.

if not - zakaj oba vidiva krog - krog in ne krog - kvadrat recimo

 

jaz osebno verjamem, po izkušnji, da obstajajo univezalni zakoni, ki smo jim pa podrejeni neglede na variacijo posameznikove resničnosti

ali

svet, ki obstaja kot nam poznana realnost, doživljamo znotraj svojega miselnega sveta

razlika je torej v precepciji

 

glede univerzalnih zakonov

 

percepcija se pa tudi spreminja, glede na človeško zavest..

 

in če bi rekli, da vsak JE (svoja) resničnost ?

 

seveda.. (če ta JE ni glagol jesti )

[doorwoman.p]

mogoče so na koncu resnični le naši občutki..

 

ne vem, saj jst samo filozofiram po svoje.. taka je moja 'moderna' predstava, ki izhaja iz mojega občutenja

[FixMinze]

the thirteenth floor

 

Ravnokar pogledal film; the thirteenth floor in priporočam na ogled v kontekstu z odprto temo

btw; delam v 13 nadstropju

[xyz]

razlika je torej v precepciji

 

Vprašanje je tudi, ali izvira nas percepcija iz nas resničnosti oz. sama to je

ali pa je nas opis nas resničnosti pogojen z nas percepcijo...

 

slednje najverjetneje v vsakem primeru... bi pa veljalo celo v opisovanju t.i. zunanje oz. skupne resničnosti...

 

kar bi ponovno kazalo na omejenost "duhovnih" oz. besednih navodil ali znanj.

 

XYZ

 

p. s.

 

hvala za info o filmu

 

: )

[doorwoman.p]

Vprašanje je tudi, ali izvira nas percepcija iz nas resničnosti oz. sama to je

ali pa je nas opis nas resničnosti pogojen z našo percepcijo...

 

slednje najverjetneje v vsakem primeru... bi pa veljalo celo v opisovanju t.i. zunanje oz. skupne resničnosti...

 

kar bi ponovno kazalo na omejenost "duhovnih" oz. besednih navodil ali znanj.

 

XYZ

 

p. s.

 

hvala za info o filmu

 

: )

 

Kakšna je razlaga percepcije?

 

nastane iz občutenja nečesa, iz intuitivne zaznave.. (nam sporočajo čutila)

 

čustva so lahko tudi naučena. Če izvira iz naučenih čustev, to pomeni, da izvira iz našega dojemanja resničnosti..

 

 

Medtem ko je sigurno naš opis naše resničnosti pogojen z našo percepcijo...

 

vprašanje je le ali smo mirni v naši resničnosti?

če nismo, pomeni, da smo jo gradili na naučenih vzorcih čustvovanja

[xyz]

taka je moja 'moderna' predstava

 

*

 

Ravno to bi si lahko vsakdo samemu sebi bolj pogosto dovolil.

 

Lastne razlage, lastne predstave,

ne glede na to, kako nesmiselne se znajo zdeti

drugim

ali celo

samemu sebi...

če je razlaga neke izkušnje nepopolna, to še ne pomeni

da je sama izkušnja oz. zaznava iz katere ta razlaga izvira,

nepravilna.

 

Izjavo se da spremeniti, izboljšati, izpopolniti

in celo zavreči.

 

*

[Alan_New]

itak boš umrl.

Itak. Vprašanje je, kako.

 

in če bi rekli, da vsak JE (svoja) resničnost ?

Bi to bila le delna resničnost.

[butl]

Eee, mislm, zakva pa človk ni zadovoljen s tisto resničnostjo, ki jo doživlja, kokr že kdo a ne, da rab iskat eno zadej, nek izven vsakdana?

 

A ta preveč boli, a je preveč strahu, jeze, trpljenja, žalosti, sramu, brezizhodnosti, dokončnosti, spominov.... v njej, al kva?

 

butl

[unis]

Ja.

[FixMinze]

em no ja,človek je tako ustrojen, da deluje po najmanjši liniji odpora, misli, da se bo na tak način izognil realnosti sami ali vsaj ublažil njen grobi efekt. Stvar seveda prileti za njim in ga še bolj zbije na tla, da si začne želeti napredka, razsvetlitve, drugačne realnosti in tako se porodi želja ali celo potreba po notranjem napredku, po drugačni realnosti, samorazvoj.

 

Lahko bi pa to vse preskočili in bi manj trpeli, ampak ne, najprej se je treba malce v dreku povalat.

 

Me je pa spreletela ena misel o ključih in neznanem, preden sploh pridemo do stopnje razmišljanja o neznanem so ključi nujno potrebni, to so pač simboli razuma, šele, ko se ti intergrirajo iz razuma v podzavest, da postanejo zvezni del celote, ki smo, šele takrat se kalup resnično začne odpirati v neznano.

neznano pa je tisto, kar predstavlja nas pravi Jaz, resnični ID, ko smo v kontaktu z resnično bitjo sebe s svojo lastno vesoljno knjiznico....

ko simboli niso potrebni ali pa se pojavljajo ločeno od naše volje v meditativnem stanju ali pa v sanjah

 

prej mamo pa simbole, astrologija, reiki, kabala, jungovi simboli itd.

zato, da lahko tipamo

[butl]

em no ja,človek je tako ustrojen, da deluje po najmanjši liniji odpora, misli, da se bo na tak način izognil realnosti sami ali vsaj ublažil njen grobi efekt. Stvar seveda prileti za njim in ga še bolj zbije na tla, da si začne želeti napredka, razsvetlitve, drugačne realnosti in tako se porodi želja ali celo potreba po notranjem napredku, po drugačni realnosti, samorazvoj.

 

Lahko bi pa to vse preskočili in bi manj trpeli, ampak ne, najprej se je treba malce v dreku povalat.

 

Me je pa spreletela ena misel o ključih in neznanem, preden sploh pridemo do stopnje razmišljanja o neznanem so ključi nujno potrebni, to so pač simboli razuma, šele, ko se ti intergrirajo iz razuma v podzavest, da postanejo zvezni del celote, ki smo, šele takrat se kalup resnično začne odpirati v neznano.

neznano pa je tisto, kar predstavlja nas pravi Jaz, resnični ID, ko smo v kontaktu z resnično bitjo sebe s svojo lastno vesoljno knjiznico....

ko simboli niso potrebni ali pa se pojavljajo ločeno od naše volje v meditativnem stanju ali pa v sanjah

 

prej mamo pa simbole, astrologija, reiki, kabala, jungovi simboli itd.

zato, da lahko tipamo

 

Sej, a ne, sej bi se dal o vsem velik govort, kar si napisal, ker, konc koncev, o življenju govorimo, o njegovem živetju, to je pa čist vse, ja?

 

Ampak, te bom vprašal samo za razlago počrnjenega stavka. A si hotu predstavt svoj pogled bega v iluzijo /al pa neko svojo realnost, če ti je to ljubše/ z raznimi odmišljanji uma, razuma, egiča, čustvovanja, telesa, al poznaš kakšen način popotovanja vase skozi sebe, ki vodi mimo, kva si že napisal, dreka, bolečine? In če ga, a ga lahko opišeš, tud to, kaj teb pomen pojem drek in trpljenje?

 

Hvala

 

[FixMinze]

ne ni nobenega drugega načina, v vprašanju pa je kritična masa, ki je potrebna, da pot skozi trpljenje in podobne neprijetne zadeve življenja - nebi več bila potrebna

kritična masa torej

čez maš 10 ljudi, ki vedo kako je ne trpeti in na drugi strani tehtnice 10 000 ljudi, ki ne vedo, kako ne trpeti

kaj se bo zgodil

kritična masa 10 000 glave množice bo prevladala nad ostalimi

in zakon medsebojne povezanosti bo tudi iz 10 drugih naredil mučenike

ampak tako je in zato, nihče ne more delovati na lastno pest

 

včeraj sem gledal film čudoviti um in so tam omenjali neke matematične finte

in ene je bila, da je najboljši možni izzid takšen, da vsak posameznik deluje sam zase

potem pa je glavni lik ( kaj je že, ki je btw, resnična oseba ) upeljal zakon dinamike

najbolje je, da vsak posameznik deluje sam zase in za družbo

 

in IMO tako deluje zakon vesolja

čaka se torej kritično maso, ko ljudje ne bodo več želeli trpeti

 

kako trpimo praviš, torej ne vem zakaj bi zej o sebi pisal

trpimo pač iz dneva v dan

telesno, čustveno, mentalno, subtilno na več nivojih

se smislimo sebi, igramo reveže, žrtve itd.

trpimo v odnosih z drugimi, sami bolj redko, vse se kreira skozi odnos

trpimo zaradi razlik, ker zakon dinamike, pri posamezniku še ni prevladal

kritična masa

ko bo prevladal bo tudi trpljenja manj

zakon dinamike spodriva egoizem

 

 

torej ni, da ne trpiš

skozi trpljenje in spoznanje

razliko narediš

nič od tega, zgolj zate ne ostane

edin kar je, da spoznanje

vsak po sebi si povzame

[FixMinze]

p.s: in ker se mi zdi, da sem ful zakompliciral, bum pu kmečk udgovoru, dau še moja kura tle kej razumeua - ane kura, pridna ja...

kukr je muj star ata prauvu, samga hudiča sem mugu za ruge zagrabt in potlej ga nisem spustu vraga

ampak preden sem ga hudiča naganu nazaj dul, ud kudeje pršu

sem se precej našvicu, da je smrdev po ceu kmetij

ampak sej splačau

 

[butl]

Bom probal povzet /fest na kratk/.

 

Se prav, K te začne tolk bolet /motit, ovirat, karkol/, da se odločiš ozdravt rane, k so ti ble zadane skoz otroštvo, skoz proces zdravljenja spremeniš vzorce svojga delovanja, s tem vplivaš tud na odnos do partnerja in, recimo otrok in vseh okol sebe. Ker najblj vplivaš na svoje otroke, seveda s spremembo odnosa do njih, se začne proces spreminjanja odnosa otrok do sebe in s tem tud njihov odnos do ostalih, med drugim tud do njihovih otrok in tko naprej. Ker zarad značilnosti reprodukcijska veriga ne gre sam v globino ampak tud v širino /ker ma vsak otrok, ki ma otroke, tud partnerja a ne/, se že samo v tej verigi ustvarja pogoj za doseg kritične mase, pospešuje jo pa tud tvoj vpliv na ostale, ki niso direkt pod tabo. In k postane okol tebe taka masa ljudstva, ki je vzgajana in vzgaja po enih "zdravih" vzorcih, da ni več vpliva drugih ali pa je njihov zanemarljiv, je pol to to... ljudje, ki so vzgojeni tako, da jim živetje življenja ne povzroča bolečin, trpljenja.

 

A si to mislu?

 

Če ja, pol ni kej čakat kritično maso ljudi, ki ne želi trpljenja, ker ljudje v principu ne želijo trpet in ker k tej kritični masi moraš prispevat glih ti in jst in vsak, ki bi bil rad del te mase /sicer ne bo nikoli del nje/ in sicer tko, da začne zdravt sebe skoz sebe.

 

butl

[Alan_New]

Duhovnost ni izbira, prav tako kot dihanje ne.

Je to, kar prežema nas kot celoto,

prežema celo najtemnejši in najbolj materialen delec obstoja.

Dejansko je izbira, ni lih kakor dihanje.

[FixMinze]

mja sem neki takega mislu

edin tisto, da ljudje načeloma ne želijo trpet, je dvorezn meč

 

ker s tem, ko ne želijo trpet povzročijo še več trpljenja ( no tako se v praksi kaže )

želijo ne trpeti na napačen način

 

v igri imaš infantilne nezavedne vzorce

otrok joče, na določenem nivoju začne jok zlorabljat za izpolnjevanje svojih potreb in želja

skozi ta vzorec se vzpostavi želja, po - hočem trpeti

kako boš 5 mesecev staremu otroku rekel ne

ne moreš

ampak to gre vse v črno jamo in tam ostane in čaka

in zato želimo trpet

čakamo, da bo neka sila božja aka. naši starši prišla do nas in nas odrešila vsega zlobnega in turobnega

zato je fino bil luzer

in zatorej čakamo, da nas dost sfuka, da pol vidmo, da tko pač ne gre

da ni kul trpet

 

pa najbolj hecno pr tem je, da v takem stanju misliš, da si dobra oseba, da si tega ne zaslužiš, da so vsi drugi egoisti

v resnici pa gre za valjanje po absolutnem egoizmu iz drugega zornega kote

pa verjetno je malo morje vzorcev in variacij, na zgorni primer

 

 

(oklepaj)

razen, če razmišljam iz konteksta egoizma

človek v hedonističnem razpoloženju, misli samo na svoje užitke in radosti

torej želi absoluten odmik od trpljenja

ampak trči ob zakon dinamike

ki, ga vedno znova in znova sooča z ostalim svetom in v svoji hedonistični želji vedno znova doživlja nove poraze pri uresničevanju le te

tak človek, je že zdavnej prešel svoje rešitelje starše

pa vseeno trpi ( ma ne v absolutnem smislu )

želi si na napačen način, je mojstrstvo to, kako si pravilno želeti

(konec oklepaja)

 

in se čaka na kritično maso

ne vem kako se nebi ?

a ni vsa poanta v tem, da se trendi na tehtnici premaknejo na drugo stran

kakšni so današnji trendi ?

in valda vsak more prispevat

zakon dinamike

[Antoninus]

torej ni, da ne trpiš

skozi trpljenje in spoznanje

razliko narediš

nič od tega, zgolj zate ne ostane

edin kar je, da spoznanje

vsak po sebi si povzame

Ja, trpljenje je tista "metoda", ki odpira srce in trpimo, dokler se oklepamo sveta.

[FixMinze]

Dejansko je izbira, ni lih kakor dihanje.

 

se bom kar jaz mal obesu

zej, če mislimo, da je duhovnost stanje, ki nas obdaja

potem ni izbira

 

duhovnost, kot notranji razvoj pa je izbira

ampak ta se lahko začne že prej, že preden nekdo ve za pojem duhovnost

se začne že tam, kjer se posameznik odloči rasti

ali smo torej že rojeni v duhovnost

živimo v duhovnosti

mogoče smo rejeni v materializem, pa je ta del duhovnosti

 

torej, kaj sploh je to duhovnost ?