*OPISOVANJE RESNIČNOSTI*

[doorwoman.p]

Ko jo boš začutila, boš vedela, mislim, da ti na to ne more nihče odgovorit, si edinstvena in kot taka je način, ki ti je dan samo tebi lasten. Saj iščeš in tisti, ki išče najde, tisti, ki prosi za pomoč, mu je ta dana in tisit, ki trka, se mu bo odprlo. sam to ne boš našla preko noči, to je proces, proces čiščenja in skozi ta proces se počasi naučiš, kajti moraš se znat naučit in delovat skozi sebe, takrat pa ne poslušaš svojega ega, čeprav ga slišiš ampak slišiš tudi ta tvoj notranji glas, ta glas, ki ima pravi odgovor na vsako vprašanje, rešitev za vsak problem. A do tu pa moraš očistit sebe in se naučit ločit plevela od žita, prepoznat svoj ego in ga ločit od vmešavanja v tvoje služenje, to pa je služenje sebi in posledično bogu. Kot sama veš, zna bit čiščenje vrednot tako tvojih prvotnih, kot tvojih drugotnih zelo boleče in tisti čas se zdi, da temu nikoli ne bo konca in nikoli ne boš našla odgovorov in izhoda a vedi, ego je več plasten, ko odstraniš en sloj, te ponavado po kratkem predahu čaka drugi in tako naprej, dokler teh slojev ne zmanjka, zato, se to ne da opravit naenkrat in čez noč in zato, ti nobeden ne more povedati kakšen je tvoj način in tvoje poslanstvo, ker moraš to resnico si razodet sama in ta resnica se sestavlja in oblikuje z vsakim premaganim slojem ega posebej. Ne skrbi, kot sem zgoraj napisal, pomoč je stalno in vedno prisotna in na razpolago, samo malo ampak res malo vere in zaupanja v sebe (njega) je potrebno. In kot si mi zadnjič napisala, ti gre že na bolje, vem, da te potem vedno ponovno zvije a enkrat se bo končalo, enkrat boš očistila te temelje na katerih boš potem znala sama gradit svoj raj na zemlji.

 

[nimbus]

Kar dobro nakaže razliko že SSKJ:

 

instínkt -a m (i)

 

1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k

določenemu ravnanju, stanju, nagon: prepuščati, vdajati

se instinktu; živalski instinkt; instinkt za gibanje /

samoobrambni, spolni, življenjski instinkt; instinkt

samoohranitve / delati, storiti po instinktu // redko želja,

sla: močen instinkt po uveljavljanju

 

2. knjiž., navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in

dojemanje duhovnih prvin, pojavov; čut: etični, pesniški,

umetniški instinkt; instinkt za lepoto / zanaša se na svoj

zdravi instinkt; ženski instinkt / trenutni instinkt

intuícija -e ž (í) neposredno dojemanje,

zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega

razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji;

delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo;

ekspr. delo je sad gole intuicije // intuitivnost: imeti intuicijo;

razprava priča o veliki avtorjevi intuiciji

Instinkt in intuicija torej nista sopomenki.

 

kant uporabi termin "intuition", ki ga mi sicer slovenimo kot "zor" in to predvsem zaradi normalne rabe besede intuicija, in pomeni fluks čutnega raznoterja. to je tisto neposredno dojemanje čutnih dražljajev, ki sami po sebi še nič ne povejo o stvari. svet, kot neurejen miks čutov. s pomočjo kategorij (razuma) uredimo surove čute v razumljivo formo, pojmi (concepts) nam pa služijo za razlago sveta. ampak pustmo kanta. če bi moral opredeliti razliko med intuicijo in instinktom bi dejal, da je prvo kategorija duha in drugo kategorija mesa.

 

je pa prva definicija iz sskj-ja čisto kantovska... kao, neposredno čutno dojemanje brez razuma. to je kaos. to čutno sem sam dodal... ker se poraja vprašanje, kaj je razlika med intuicijo in šestim čutom.

 

besede, besede, besede...

 

lahko bi govoril celo noč,

a ne bi povedal ničesar.

 

[Antoninus]

Kant sploh precej zmedeno podaja, kaj je intuitivnost in kaj koncepti oziroma kje tu nastopi razum.

[nimbus]

Načini za preverjanje točnosti informacije pa ne obstajajo.

 

Lahko se zanašaš na določene znanstvene pristope,

a so tudi le-ti zgolj v okviru človeške (dosedanje) sposobnosti.

Karkoli človek doseže, nikoli ne bo presegel samega sebe -oblike človeka.

In ta oblika je to, kar ga najbolj omejuje.

Samo poglej čutila; z njimi lahko opazujemo neko bitje,

a, da bi spoznali sposobnosti zaznavanja, katere to bitje ima, človek pa ne,

bi potrebovali teiste sposobnosti zaznavanja.

 

Torej je možnost zmote ogromna

in netočnost zagotovljena.

 

bistvo metafizike... človekove meje. usojeni na svobodo. enostavno ne moremo iz sebe. me zanimajo te poti. a je samo klošter varijanta, al se pač človek mora sprijaznit na danosti in s kislim nasmeškom plavat s tokom. pogrešam starešine, neke modrece, ki bi samo s svojo prisotnostjo in načinom kazali na presežek in gotovost. tako smo pa res ovčke, prepuščeni samim sebi. denar, materijal in ljubezen... potrošnja, uživaštvo in libido... le kako naj raszumem srno

 

[nimbus]

Kant sploh precej zmedeno podaja, kaj je intuitivnost in kaj koncepti oziroma kje tu nastopi razum.

 

vrstni red ne more absolutizirati, zato se suče kot maček okoli vrele kaše. po eni strani so koncepti tisti kategorijalni elementi, ki uokvirjajo čutno raznoterje, po drugi strani pa, kot ugotavlja Hume v Raziskovanje človeškega razuma, sami koncepti nastanejo s posploševanjem množice posameznih primerov, tj. intuitivnosti oz. zorov. ampak pazi. vrstni red ima vedno opraviti s časom. in čas je notranji apriorni zor. kaj to pomeni kant sicer ni povezal prostora s časom v eno kategorijo, jima je pa dal posebno mesto v transcendentalni estetiki; oba sta edinstvena, tj. sta apriorna zora. večina poznavalcev kanta zanemarja trans. estetiko, sam pa mislim, da odraža sam genij kanta in napoveduje samega einsteina. torej, čas ni linearen in absoluten, temveč notranji, subjektivni, relativni občutek trajanja... eksistiranja. zaradi tega ne more določiti vrstnega reda in biti kategorično dosleden. kanta lahko razumeš, ko uspeš zreti kritiko "v trenutku".

 

[xyz]

bistvo metafizike... človekove meje. usojeni na svobodo. enostavno ne moremo iz sebe. me zanimajo te poti. a je samo klošter varijanta, al se pač človek mora sprijaznit na danosti in s kislim nasmeškom plavat s tokom. pogrešam starešine, neke modrece, ki bi samo s svojo prisotnostjo in načinom kazali na presežek in gotovost. tako smo pa res ovčke, prepuščeni samim sebi. denar, materijal in ljubezen... potrošnja, uživaštvo in libido... le kako naj raszumem srno

 

 

Velik korak bi bil, če bi posameznik lahko kot prvo samega sebe doumel.

To ni lahka naloga, saj se tudi osebnost spreminja.

 

Potem bi bilo fajn, če bi se lahko, npr., partnerji medsebojno razumeli.

Na dejstvih je videti, da temu večidel ni tako : ))

 

Kaj bi potemtakem govoričili o dojemanju vrst, nam popolnoma tujih.

No, seveda, mojstri samoprevare smo, že res,

vedno nam je dana možnost, da mislimo, bolje; da smo prepričani, da razumemo.

-tolažbica.

 

*

 

Tudi sam menim, da se od starih ljudi marsikaj naučiti da. Ni treba, da so nekakšni izredni modreci.

Stari ljudje so priče času dlje in intenzivneje, kot mladi.

Žal so v dandanašnjih dneh stari ljudje poskriti po sencah,

namesto da bi bili v stiku z najmlajšimi.

"Mlada kri" bi jim dala navdiha, sami pa bi olajšali delo preobremenjenim mamicam.

Tu bi pomagalo, če bi se malo preštudirali plemenski načini življenja. Je nekaj na njih.

 

Lep pozdrav !

[mayan]

O intuiciji so zmeraj lahko neskončne debate, ker je tako... skrvnostna. Ne smemo pozabit tud, da človekova intuicija vsebuje že velik del izkustvenega vedenja, na podlagi katerega se potem intuitivno odločamo. Kar razlikuje intuicijo od instinkta najbrž. Instinkt je bolj preživetvena nota, medtem ko je intuicija bolj mehka. Lahk pa je glih obratno, bemo, odvisno katero žival oz. njene lastnosti človek ponotranja in ji(m) daje višji pomen.

[mayita]

Kar dobro nakaže razliko že SSKJ:

 

instínkt -a m (i)

 

1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k

določenemu ravnanju, stanju, nagon: prepuščati, vdajati

se instinktu; živalski instinkt; instinkt za gibanje /

samoobrambni, spolni, življenjski instinkt; instinkt

samoohranitve / delati, storiti po instinktu // redko želja,

sla: močen instinkt po uveljavljanju

 

2. knjiž., navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in

dojemanje duhovnih prvin, pojavov; čut: etični, pesniški,

umetniški instinkt; instinkt za lepoto / zanaša se na svoj

zdravi instinkt; ženski instinkt / trenutni instinkt

intuícija -e ž (í) neposredno dojemanje,

zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega

razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji;

delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo;

ekspr. delo je sad gole intuicije // intuitivnost: imeti intuicijo;

razprava priča o veliki avtorjevi intuiciji

Instinkt in intuicija torej nista sopomenki.

hvala

točno to kar si napisal instinkkt je nekaj kar nam je prirojeno .intuicija( dojemanje osebe) je stvar ki nam ga omogoča uporabljati. odvisno je koliko je človek povezan sam sabo da posluša ta glas ali ne, temu vi pravite intuicija, zame je to eno in isto samo malo drugače povedano, da izgleda bolj zakomplicirano.oboje je del živali in ljudi.

[unis]

Intuicija?

Kaj pa strah?

 

ne mešat intuicije z naučenimi dražljaji iz okolice. Ta avto gre hitro. Ta avto se bo zaletel.Ta avto se je zaletel. Sedaj se peljem v avtu.Avto gre hitro.Imam slab občutek.ŽLajfaj.ŽLAJFAJ.Naslednji dan isto.Čez mesec avto zadane srno. SEM TI REKEL!SEM VEDEL!

Intuicija: zdrava pamet 1:0

[mayita]

Intuicija?

Kaj pa strah?

 

ne mešat intuicije z naučenimi dražljaji iz okolice. Ta avto gre hitro. Ta avto se bo zaletel.Ta avto se je zaletel. Sedaj se peljem v avtu.Avto gre hitro.Imam slab občutek.ŽLajfaj.ŽLAJFAJ.Naslednji dan isto.Čez mesec avto zadane srno. SEM TI REKEL!SEM VEDEL!

Intuicija: zdrava pamet 1:0

 

 

to si dal klasičen primer nevednosti, ne govorimo o tem

[doorwoman.p]

Bolj ko se trudim pojasniti resničnost, pravzaprav opažam, da je ni. Je le skupek občutkov, ki jih imam v tem trenutku. Vse kar se okoli mene dogaja, že poznam.. in vedno znova me preseneča, ko pospešeno gledam svoj film.

 

Zastavlja se mi vprašanje, kako naj ga ustavim in se umirim? Mogoče je rešitev v tem, da neham razmišljati.

 

Ali si lahko ljudje izberemo tudi hitrost toka sprememb, ki se nam dogajajo?

[xyz]

Bolj ko se trudim pojasniti resničnost, pravzaprav opažam, da je ni. Je le skupek občutkov, ki jih imam v tem trenutku. Vse kar se okoli mene dogaja, že poznam..

 

Nekako ne vidim povezave; po eni strani resničnosti ni, po drugi strani dogodke že poznaš.

Mar ni ravno poznavanje dogodkov potrditev tvojih opisov resničnosti ?

 

Meni se bolj zdi, da so občutki, da je nekaj znano, udomačeni zavoljo umirjanja strahu in negotovosti oz. skrajne pozornosti nasplošno.

 

 

Zastavlja se mi vprašanje, kako naj ga ustavim in se umirim? Mogoče je rešitev v tem, da neham razmišljati.

 

Ali si lahko ljudje izberemo tudi hitrost toka sprememb, ki se nam dogajajo?

 

hm...

[doorwoman.p]

Mar ni ravno poznavanje dogodkov potrditev tvojih opisov resničnosti ?

 

resničnost narejena v preteklosti ni resničnost..

 

Meni se bolj zdi, da so občutki, da je nekaj znano, udomačeni zavoljo umirjanja strahu in negotovosti oz. skrajne pozornosti nasplošno.

 

lahko razložiš to XYZ?

 

mogoče gre potemtakem za skrajno pozornost nadzorovanja prihodnosti.. to bi blo možno ja

[xyz]

resničnost narejena v preteklosti ni resničnost..

 

Ja, saj... tam so potem le opisi, ki so le zapozneli, nepopolni poiskusi preslikav (doživetega).

 

lahko razložiš to XYZ?

 

Težko

 

Mogoče najlažje razumeti, če izkusiš ali pa če si vsaj skušaš predstavljati ravno nasprotno: da ni prav nič znano.

 

Npr.: Kmalu ti postanejo zenice pozorne, kot zajcu v črni noči, v gozdu, kjer se lahko na vsakem koraku skriva volk.

Bolje rečeno; kjer je lahko vsak drug zajec volk v preobleki.

[doorwoman.p]

Ja, saj... tam so potem le opisi, ki so le zapozneli, nepopolni poiskusi preslikav (doživetega).

 

Mogoče najlažje razumeti, če izkusiš ali pa če si vsaj skušaš predstavljati ravno nasprotno: da ni prav nič znano.

Npr.: Kmalu ti postanejo zenice pozorne, kot zajcu v črni noči, v gozdu, kjer se lahko na vsakem koraku skriva volk.

Bolje rečeno; kjer je lahko vsak drug zajec volk v preobleki.

 

potem je prihodnost zagotovljena z samimi doorwomen.. he he

[xyz]

Ne samo prihodnost, temveč celo življenje...

zame pa s samimi XYZ-ji .

[doorwoman.p]

Ne samo prihodnost, temveč celo življenje...

zame pa s samimi XYZ-ji .

 

ti maš vsaj cel koordinatni sistem, pa še tuje črke so vedno zanimive.. še komarju k dela zzz se neki dogaja..

 

Meni ostanejo le ženske, ki odpirajo vrata (ena drugi ) in hodijo v upanju, da najdejo zadnja najlažja vrata.

 

 

noč grem na nov lov..

[xyz]

ti maš vsaj cel koordinatni sistem, pa še tuje črke so vedno zanimive.. še komarju k dela zzz se neki dogaja..

 

hja, blazno zanimivo, še posebej za komarje v moji spalnici.

 

Meni ostanejo le ženske, ki odpirajo vrata (ena drugi ) in hodijo v upanju, da najdejo zadnja najlažja vrata.

 

 

noč grem na nov lov..

 

uspešen lov želim.

[deževen dan]

Ta avatar z banano je živa priča duhovnosti, o kateri je govora.

Kuvrtat oprosti, ampak ob tem res nimam pametnega komentarja.

[xyz]

Ta avatar z banano je živa priča duhovnosti, o kateri je govora.

Kuvrtat oprosti, ampak ob tem res nimam pametnega komentarja.

 

Imaš v mislih to tukaj: http://shrani.si/f/3K/7g/1gC5jaMt/3/1rsanimated-1.gif ?

 

O kakšni duhovnosti pa je sicer govora in kje ? Kdo ? Kako ?

[nosorog]

Je hecno to, z intuicijo, ja.

Pogosto so ravno misli te, ki so v trenutku intuitivne zaznave ovira,

se pa rade kažejo kot vmesne oz. kot smiselni argumenti proti občutenemu.

 

S to trditvijo ni nič narobe, a vloga misli, oziroma bolje rečeno uma, je veliko bolj večplastna. Zakaj namreč pri živalih ne govorimo o intuiciji, ampak zgolj o instinktu? - zaradi slabše razvitosti uma, seveda. In kakorkoli stvari obrneš, kakorkoli skušaš v želji, po intuitivnem spoznanju "moteči um" odriniti vstran, je vseeno um tisti, ki igra ključno vlogo pri načinu prepoznavanja signalov, ki jih vrščamo v paket intuicije.

 

na kakšno energijo?

 

 

iz kje prihaja?

 

Ko jo boš začutila, boš vedela, mislim, da ti na to ne more nihče odgovorit, si edinstvena in kot taka je način, ki ti je dan samo tebi lasten.

 

 

Evo en insert iz moje knjige Preseganje vedenjskih vzorcev, ki se bo morda komu zdel zanimiv:

 

"Če dosežemo dovolj veliko uglašenost čustev, uma in telesa z Bogom, lahko pride do stanj t.i. individualne hiperkomunikacije; povečane zaznave izven petih čutov, ki je uglašena z bazično ravnijo in hotenjem naše duše. V vesolju namreč nastajajo v bližini črnih lukenj t.i. Einstein-Rosenovi mostovi, nekakšni tuneli, ki povezujejo povsem različne dele vesolja in skozi katere je mogoč prenos informacij, neodvisen od prostora in časa. Včasih začne v stanju molitve, meditacije, pa tudi sanj, naša DNK iz teh tunelov privlačiti tiste spektre informacij, ki se nanašajo na naša hotenja, talente, telesno varnost ipd., naša zavest pa jih lahko pogosto prepoznava zelo neposredno. Einstein-Rosenovi mostovi so ponavadi zelo nestabilni in pogosto obstajajo le delček sekunde. Takrat lahko iz njih dobimo posamezno informacijo intuitivno, kot nek trenuten prizor, odpor do nečesa ipd. Včasih pa so ti mostovi stabilnejši in v stanjih ustrezne uglašenosti lahko iz njih dobimo zelo konkretne in kompleksne informacije. Sprejem takšnih kompleksnih informacij je mogoč tudi v sanjah – na ta način je npr. nastalo najbolj znano delo violinista G. Tartinija, Vražji trilček. Tartini je namreč več noči zapored sanjal, da sedi na njegovi postelji vrag in mu igra melodijo, na osnovi katere je potem sam skomponiral Vražji trilček. Pogosteje pa so tovrstne informacije krajše, včasih zelo neposredne, včasih pa bolj simbolične. Znano je npr., da je Einstein svojo znamenito formulo E=mc2 sanjal; ko se je zbudil, jo je napisal na škatlico vžigalic, ki je bila ravno pri roki.

Za hiperkomunikacijo meditacija, molitev oziroma sanjanje niso pogoj, dejstvo pa je, da prakticiranje meditacij in molitev možnost, da do nje pride, povečuje. Na principu hiperkomunikacije temelji zavestno kanaliziranje informacij, ki so jih nekateri (v preteklosti npr. Jakob Lorber) sposobni sprejemati tako neposredno, da jih preoblikujejo v knjigo, ki torej nastane »po nareku Boga«. Veliko pogostejši pa so primeri, ko dobimo v sanjah neko simbolično informacijo, ki jo včasih znamo, včasih pa ne znamo prepoznati."

[kyllah]

Imaš v mislih to tukaj: http://shrani.si/f/3K/7g/1gC5jaMt/3/1rsanimated-1.gif ?

 

O kakšni duhovnosti pa je sicer govora in kje ? Kdo ? Kako ?

[xyz]

S to trditvijo ni nič narobe, a vloga misli, oziroma bolje rečeno uma, je veliko bolj večplastna. Zakaj namreč pri živalih ne govorimo o intuiciji, ampak zgolj o instinktu? - zaradi slabše razvitosti uma, seveda. In kakorkoli stvari obrneš, kakorkoli skušaš v želji, po intuitivnem spoznanju "moteči um" odriniti vstran, je vseeno um tisti, ki igra ključno vlogo pri načinu prepoznavanja signalov, ki jih vrščamo v paket intuicije.

 

Ja, se strinjam, da vloga uma pri intuitivnem zaznavanju ni zanemarljiva,

saj je um, vsaj kot ga jaz vidim, prvotno neformiran;

misli so formacija uma preko naše interakcije (oz. manipulacije, zavedne ali nezavedne).

Ravno ta konstrukcija brezobličnega v obliko je poiskus prikazovanja doživetega oz. doživljanega,

-predvsem s simboli. Simboli pa nikoli niso enaki tistemu, kar naj bi predstavljali.

 

Če se nam prevod posreči, delujemo bolj ali manj v skladu z doživljanjem oz. okoliščinami, če ne, pa ne

in temu primerno je tudi naše stanje.

[ananta]

Ta pravi UM je neznan. Ferud je namrech $tudiral kar napachni um. RTRRT.

Psiha namrech ni chlove$ka, je od zunaj, od denimo O5ebnega hudicvha.

Torej Yen UM ni ta Um katerega poznaste. Ne poznastelastega UMa. Zaenkrat.

[nosorog]

Ta pravi UM je neznan. Ferud je namrech $tudiral kar napachni um. RTRRT.

Psiha namrech ni chlove$ka, je od zunaj, od denimo O5ebnega hudicvha.

Torej Yen UM ni ta Um katerega poznaste. Ne poznastelastega UMa. Zaenkrat.

 

Da se ne zamaram - tole je post, ki sem ga ojavil na enem drugem forumu. Nanašalse je sicer na rezanje vezi, na nek način pa paše tudi kot replika tvojemu postu:

 

Redno se nam dogaja, da naš občutek identitete, nastal z odzivi misli in čustev na zunanje dražljaje, ki nam v bistvu daje občutek ločenosti od celote, enačimo s tistim, kar dejansko smo. Običajno namreč medsebojne povezanosti ne čutimo in se zavedno ali nezavedno počutimo kot osamljen, ločen delec. Iz tega občutka ločenosti pa izvirajo vse psihološke oblike strahu, na katerih pa temeljijo vse vrste konfliktov. Svet namreč vidimo skozi predstave, ki jih o njem imamo, te pa nas ovirajo pri vzpostavljanju pristnega odnosa s svetom. Te predstave pa ne stojijo le med nami in zunanjim svetom, temveč tudi med nami in našo resnično bitjo. In kaj je naša resnična bit?

Poleg misli in vse krame ter predstav, ki smo si jih z mislimi napletli, imamo v sebi še zavedanje, ki z njimi ni povezano. To je nekakšna zavest te biti (duša), ki gre skozi verigo inkarnacij in ki absorbira končne rezultate izkušenj (tisto torej, kar se nauči in edino to tudi prenese v naslednja življenja, saj je ostalo povsem nepomembno), v svojem neokrnjenem stanju, preden se je poistovetila z zadnjo obliko (fizičnim telesom). Ta zavest pa pri »normalnem« človeku pride na površje razmeroma redko. Nekje zadaj sem dal primer – recimo, da si v mislih požvižgavaš neko melodijo, potem pa kar naenkrat opaziš, da to počneš. Takrat se je za trenutek vključila tista prava zavest oziroma se pririnila izpod balasta misli in čustev, ki nam vladajo. Jedro težav je torej v tem, da pravzaprav ni zavest tista, ki uporablja um, ampak na nek način um uporablja nas!!!! - prepričani smo, da smo um, um pa se rad ukvarja s problemi. Na ta način, da se prepuščamo delovanju uma, oziroma predstav, ki jih imamo o svetu, dajemo problemom življenjsko energijo!!!!!!!!!! To je torej razlog, da vidimo v nekaterih medsebojnih relacijah probleme in iz napisanega je sedaj valjda jasno, da nobeno rezanje vezi ne more biti rešitev, ampak je rešitev le v le različnih postopkih ozaveščanja, ki niso nič drugega, kot osvobajanje izpod jarma našega uma oziroma predstav o svetu, ki smo jih sami ustvarili. Tovrstne poti so torej edine, ki vodijo k brezpogojni ljubezni, o kateri toliko nakladamo oziroma k temu, da se naučimo pretočno integrirati v celoto.

 

 

lalala