*OPISOVANJE RESNIČNOSTI*

[mayan]

Da se ne zamaram - tole je post, ki sem ga ojavil na enem drugem forumu. Nanašalse je sicer na rezanje vezi, na nek način pa paše tudi kot replika tvojemu postu:

 

Redno se nam dogaja, da naš občutek identitete, nastal z odzivi misli in čustev na zunanje dražljaje, ki nam v bistvu daje občutek ločenosti od celote, enačimo s tistim, kar dejansko smo. Običajno namreč medsebojne povezanosti ne čutimo in se zavedno ali nezavedno počutimo kot osamljen, ločen delec. Iz tega občutka ločenosti pa izvirajo vse psihološke oblike strahu, na katerih pa temeljijo vse vrste konfliktov. Svet namreč vidimo skozi predstave, ki jih o njem imamo, te pa nas ovirajo pri vzpostavljanju pristnega odnosa s svetom. Te predstave pa ne stojijo le med nami in zunanjim svetom, temveč tudi med nami in našo resnično bitjo. In kaj je naša resnična bit?

Poleg misli in vse krame ter predstav, ki smo si jih z mislimi napletli, imamo v sebi še zavedanje, ki z njimi ni povezano. To je nekakšna zavest te biti (duša), ki gre skozi verigo inkarnacij in ki absorbira končne rezultate izkušenj (tisto torej, kar se nauči in edino to tudi prenese v naslednja življenja, saj je ostalo povsem nepomembno), v svojem neokrnjenem stanju, preden se je poistovetila z zadnjo obliko (fizičnim telesom). Ta zavest pa pri »normalnem« človeku pride na površje razmeroma redko. Nekje zadaj sem dal primer – recimo, da si v mislih požvižgavaš neko melodijo, potem pa kar naenkrat opaziš, da to počneš. Takrat se je za trenutek vključila tista prava zavest oziroma se pririnila izpod balasta misli in čustev, ki nam vladajo. Jedro težav je torej v tem, da pravzaprav ni zavest tista, ki uporablja um, ampak na nek način um uporablja nas!!!! - prepričani smo, da smo um, um pa se rad ukvarja s problemi. Na ta način, da se prepuščamo delovanju uma, oziroma predstav, ki jih imamo o svetu, dajemo problemom življenjsko energijo!!!!!!!!!! To je torej razlog, da vidimo v nekaterih medsebojnih relacijah probleme in iz napisanega je sedaj valjda jasno, da nobeno rezanje vezi ne more biti rešitev, ampak je rešitev le v le različnih postopkih ozaveščanja, ki niso nič drugega, kot osvobajanje izpod jarma našega uma oziroma predstav o svetu, ki smo jih sami ustvarili. Tovrstne poti so torej edine, ki vodijo k brezpogojni ljubezni, o kateri toliko nakladamo oziroma k temu, da se naučimo pretočno integrirati v celoto.

 

lalala

 

Tole, nosorog je ful kul, kako si rekel. Ampak tale brezpogojnost mi je grozljiva. Moja resničnost je namreč takšna, da enostavno ne morem sprejet, recimo, da bi moja ljubezen, moj fant, tako kot pišejo, da je ljubezen, enako imel rad in ljubil vse in kar je najhuje lahko še eno eno punco, ki jo gleda občudujoče ali ona njega in katere nisem uspela zmanifestirat oz. mu reči, da sem jaz to, ker sem z njim lahko samo to kar sem trenutno. Seveda vidim to jaz, ampak s tem mu dajem prav vse to. To me žge do onemoglosti in zelo se trudim ljubiti in ne pobegniti pred temi komaj obvladljivimi čustvi ljubosumja. In enkrat se bo zgodilo definitivno, vendar skozi lajf, ampak kdaj, lahko na koncu, pa mu morda delam krivico.. lahko pa celo sebi, ker ga ne spustim do sebe, in se projiciram v nekoga navzven, ter se ščitim oz. svojo itak že brezpogojnost oz. pretočnost.. No, to so takšne ekspanzije zavesti; saj hvala bogu pridejo dnevi in trenutki preprostosti kar sem zares. Le takšna. In takrat lahko sprejmem eno zraven, in sem normalna in stvari so jasne. Uf,

[xyz]

Ta pravi UM je neznan. Ferud je namrech $tudiral kar napachni um. RTRRT.

Psiha namrech ni chlove$ka, je od zunaj, od denimo O5ebnega hudicvha.

Torej Yen UM ni ta Um katerega poznaste. Ne poznastelastega UMa. Zaenkrat.

 

Kar se mene tiče, um sploh ne more biti lasten; je takorekoč posvojenček po pomoti.

Vsak lahko sicer doda kakšen vzorec (ki ponavadi NI originalen, čeprav se človeku zdi),

a to nekako sliči na pisanje s palčko po pesku...

 

...pesek ni tvoj, niti je paličica.

[butl]

Tole, nosorog je ful kul, kako si rekel. Ampak tale brezpogojnost mi je grozljiva. Moja resničnost je namreč takšna, da enostavno ne morem sprejet, recimo, da bi moja ljubezen, moj fant, tako kot pišejo, da je ljubezen, enako imel rad in ljubil vse in kar je najhuje lahko še eno eno punco, ki jo gleda občudujoče ali ona njega in katere nisem uspela zmanifestirat oz. mu reči, da sem jaz to, ker sem z njim lahko samo to kar sem trenutno. Seveda vidim to jaz, ampak s tem mu dajem prav vse to. To me žge do onemoglosti in zelo se trudim ljubiti in ne pobegniti pred temi komaj obvladljivimi čustvi ljubosumja. In enkrat se bo zgodilo definitivno, vendar skozi lajf, ampak kdaj, lahko na koncu, pa mu morda delam krivico.. lahko pa celo sebi, ker ga ne spustim do sebe, in se projiciram v nekoga navzven, ter se ščitim oz. svojo itak že brezpogojnost oz. pretočnost.. No, to so takšne ekspanzije zavesti; saj hvala bogu pridejo dnevi in trenutki preprostosti kar sem zares. Le takšna. In takrat lahko sprejmem eno zraven, in sem normalna in stvari so jasne. Uf,

 

O Krhka

 

Jap, tale brezpogojnost je res grozljiva, če jo dojemaš tko kt jo eni propagirajo. Recimo, da če maš tipa res brezpogojno rada, pol morš bit srečna, če je on srečen. In če je on srečen, ko se pofukava z drugo al pa je zaljubljen v drugo, morš bit ti srečna, ker se pofukava z drugo al pa je zaljubljen v drugo. A ne. In takrat je tvoja ljubezen do njega brezpogojna. In eni to res propagirajo. Jst mislm da taki, ki o ljubezni nimajo pojma in je tud ne živijo. Pravzaprav, jst mislm, da ljudje, ki imajo vse radi na tak način, kt sem ga ti opisal, nimajo radi nobenga, sploh pa ne tistga, iz kterga ljubezen izhaja.... sebe.

 

Tko da ne se glih sekirat, ker si ne predstavljaš, da bi tacga tipa sprejela z nasmeškom in srečo. Če maš sebe rada, pol se rajtam spoštuješ, si iskrena do sebe, si želiš vse najbolš a ne. In ta vse najbolš pomen tud, da si enmu več, da si mu naj. In če mu nisi, je seveda prou, da spoštuješ njegovo odločitev, ampak je tud prou, da občutiš bolečino, ker mu nisi naj in greš. Sej si človek, Krhka. Brezpogojnost pa pust tam, kjer ji je mesto. Med ideali.

 

[nosorog]

Tole, nosorog je ful kul, kako si rekel. Ampak tale brezpogojnost mi je grozljiva. Moja resničnost je namreč takšna, da enostavno ne morem sprejet, recimo, da bi moja ljubezen, moj fant, tako kot pišejo, da je ljubezen, enako imel rad in ljubil vse in kar je najhuje lahko še eno eno punco, ki jo gleda občudujoče ali ona njega in katere nisem uspela zmanifestirat oz. mu reči, da sem jaz to, ker sem z njim lahko samo to kar sem trenutno. Seveda vidim to jaz, ampak s tem mu dajem prav vse to. To me žge do onemoglosti in zelo se trudim ljubiti in ne pobegniti pred temi komaj obvladljivimi čustvi ljubosumja. In enkrat se bo zgodilo definitivno, vendar skozi lajf, ampak kdaj, lahko na koncu, pa mu morda delam krivico.. lahko pa celo sebi, ker ga ne spustim do sebe, in se projiciram v nekoga navzven, ter se ščitim oz. svojo itak že brezpogojnost oz. pretočnost.. No, to so takšne ekspanzije zavesti; saj hvala bogu pridejo dnevi in trenutki preprostosti kar sem zares. Le takšna. In takrat lahko sprejmem eno zraven, in sem normalna in stvari so jasne. Uf,

 

Tole, o čemer pišeš, se nanaša na psihološke strahove. In kaj je zanje značilno? - Za razliko od fiziološkega strahu, ki se nanaša na nekaj, kar se dogaja, se psihološki strahovi nanašajo na nekaj, kar bi se utegnilo zgoditi. V osnonem postu sem namignil, da je naša moč v "tukaj n sedaj", oziroma v stopnji zavestnosti, če pa nam vladajo psihološki strahovi, se zaradi negotovosti, različnih izkušenj v preteklosti ... um ukvarja s tistim, kar bi e morda lahko zgodilo, namesto da bi naši biti dovolil, da uživa sedanjosti. Tak pristop (ljubosumnost ...) sproža v nas negativna čustva, ki jih oklica zazna in posledično se partner od tebe odaljuje. Pogosto pa ga začnemo zaradi svojih skrbi tudi na tak in drugačen način omejevati. Resnična ljubezen je popolno sprejemanje, čim nekoga skušaš omejevati, slej ko prej guzne. Vprašaj se pa tudi, kaj v njem ljubiš - njegovo resnično bit (si jo/jo znaš začutiti?) ali tisto, kar se kaže kot njegova identiteta.

[unis]

jzt predlagam fizioterapijo pri meni doma. Imaš metlo in pometaš pred svojim dvoriščem in ko pride avto mimo se fukneš na cesto in se delaš, da si ležeči policaj, nato ko se avto nevarno (IN POČASI!)približa tvoji ekselenci, se kaj hitro umakneš in režeš živo mejo naprej.

Preverjeno danes pred poldnevom pri meni doma.Mogoče bo še na televiziji za vse tiste "moje" sanjače

[xyz]

jzt predlagam fizioterapijo pri meni doma. Imaš metlo in pometaš pred svojim dvoriščem in ko pride avto mimo se fukneš na cesto in se delaš, da si ležeči policaj, nato ko se avto nevarno (IN POČASI!)približa tvoji ekselenci, se kaj hitro umakneš in režeš živo mejo naprej.

Preverjeno danes pred poldnevom pri meni doma.Mogoče bo še na televiziji za vse tiste "moje" sanjače

 

http://www.esoterikforum.at/forum/images/smilies/lachen.gif

[nosorog]

O Krhka

 

Jap, tale brezpogojnost je res grozljiva, če jo dojemaš tko kt jo eni propagirajo. Recimo, da če maš tipa res brezpogojno rada, pol morš bit srečna, če je on srečen. In če je on srečen, ko se pofukava z drugo al pa je zaljubljen v drugo, morš bit ti srečna, ker se pofukava z drugo al pa je zaljubljen v drugo. A ne. In takrat je tvoja ljubezen do njega brezpogojna. In eni to res propagirajo. Jst mislm da taki, ki o ljubezni nimajo pojma in je tud ne živijo. Pravzaprav, jst mislm, da ljudje, ki imajo vse radi na tak način, kt sem ga ti opisal, nimajo radi nobenga, sploh pa ne tistga, iz kterga ljubezen izhaja.... sebe.

 

Tko da ne se glih sekirat, ker si ne predstavljaš, da bi tacga tipa sprejela z nasmeškom in srečo. Če maš sebe rada, pol se rajtam spoštuješ, si iskrena do sebe, si želiš vse najbolš a ne. In ta vse najbolš pomen tud, da si enmu več, da si mu naj. In če mu nisi, je seveda prou, da spoštuješ njegovo odločitev, ampak je tud prou, da občutiš bolečino, ker mu nisi naj in greš. Sej si človek, Krhka. Brezpogojnost pa pust tam, kjer ji je mesto. Med ideali.

 

 

Krck,tega posta prej niti opazil nisem. Predvsem je preveč govora o brezpogojnem sprejemanju - bi bilo bolj pametno govoriti o prevzemanju odgovornosti za svoj lajf. To je zavedanje, da so neprijetne okoliščine ali prilika za rast, ali pa prilika za to, da gremo u kurac. Moč izbire pa imamo. Če ti kaj ne paše pri nekem človeku, je sicer mimo, da postavljaš pravila igre oziroma kalup, v katerega mora zlezti, da ti bo všeč, prav pa je, da poveš, kaj si o določenih stvareh misliš in preko pogovora poskušaš kaj spremeniti. Drug način je umik, šele tretji pa, da neko situacijo zares sprejmeš. A če jo dejansko sprejmeš, pomeni, da ni razloga za to, da pizdiš, da si slabe volje ...

[xyz]

"Če dosežemo dovolj veliko uglašenost čustev, uma in telesa z Bogom, lahko pride do stanj t.i. individualne hiperkomunikacije; povečane zaznave izven petih čutov, ki je uglašena z bazično ravnijo in hotenjem naše duše. V vesolju namreč nastajajo v bližini črnih lukenj t.i. Einstein-Rosenovi mostovi, nekakšni tuneli, ki povezujejo povsem različne dele vesolja in skozi katere je mogoč prenos informacij, neodvisen od prostora in časa. Včasih začne v stanju molitve, meditacije, pa tudi sanj, naša DNK iz teh tunelov privlačiti tiste spektre informacij, ki se nanašajo na naša hotenja, talente, telesno varnost ipd., naša zavest pa jih lahko pogosto prepoznava zelo neposredno.

 

Z rdečo obarvane so besede oz. besedni sklopi, za katere je potrebno predvsem VEROVANJE.

Ponavadi so to besede, katere so neoprijemljive in bazirajo na uporabnikovi veri oz. prepričanju.

Obstoj tega, kar te besede predstavljajo je vprašljiv,

vsekakor pa bi bila potrebna nadrobnejša razlaga teh pojmov s strani avtorja,

da bi natančen in kritičen bralec dobil vsaj bežno sliko tega, kar naj bi pisanje skušalo povedati.

[nosorog]

Z rdečo obarvane so besede oz. besedni sklopi, za katere je potrebno predvsem VEROVANJE.

Ponavadi so to besede, katere so neoprijemljive in bazirajo na uporabnikovi veri oz. prepričanju.

Obstoj tega, kar te besede predstavljajo je vprašljiv,

vsekakor pa bi bila potrebna nadrobnejša razlaga teh pojmov s strani avtorja,

da bi natančen in kritičen bralec dobil vsaj bežno sliko tega, kar naj bi pisanje skušalo povedati.

 

Gre za insert iz knjige, v kateri pa sem pojasnil pojem Boga, vlogo DNK v prenosu informacij itd. Ne pričakuješ valjda, da bom v vsakem insertu se ponovno azlagal.

[unis]

merkaba, alfa, ti pizda holistična, hvala k si mi pokazu kaj so oblike življenja in kako se preslikavajo v kamenčkih-mineralih.

 

 

pa bom odvzel pi*do nazaj in ti pokazu, poslal po mejlu sliko, ksm nekje našu nosoroga v naravi. Nism pa mislu na tisti nos, k gleda čez zid, da je od tm šnjifa.

[nosorog]

merkaba, alfa, ti pizda holistična, hvala k si mi pokazu kaj so oblike življenja in kako se preslikavajo v kamenčkih-mineralih.

 

 

pa bom odvzel pi*do nazaj in ti pokazu, poslal po mejlu sliko, ksm nekje našu nosoroga v naravi. Nism pa mislu na tisti nos, k gleda čez zid, da je od tm šnjifa.

 

O.K. Menjam zvoke iz Saturna za nosoroga v naravi:

 

http://saturn.jpl.nasa.gov/multimedia/imag...fm?imageID=1614

[doorwoman.p]

Reagiram na resničnost in ne na to, kar si pod 'resničnost' predstavljam.

[mayan]

To si vsak misli.