nimbus 20. februar 2008 Prijavi Deli 20. februar 2008 ali eno ali drugo.... hm, mislim, da je tako gledanje prevec crno-belo.Se pa to vprasanje ze bolj nanasa na temo Zakaj sploh živite?, kakšen je vaš izgovor? ma ne prizadane te, če veš kako zadeva funkcionira. ne greš pri 60-ih jamrat ja kolk je vse premal penzije in to. je prav, da se jim že zdaj pove. garancije ni. kilometrske eseje bi moral pisat, da upoštevam vse faktorje, ampak samo eno dejstvo zadostuje... 1. denar ne raste na drevesu... 2. če ga hočeš dobit, moraš nujno nekaj fabricirat in surovine odtrgat iz naročja materi zemlji in na koncu zamenjat za denar... 3. če bojo fabriciral samo kitajci (sinonim za glob.) ne bo denarja, bodo samo trgovine, ki pa ne ustvarjajo denarja (dodane vrednosti)... ampak oni tega ne bojo razumel. oni pravjo... ja petdeset let sem delal kot živina. a štekaš. ker ne razumejo za kaj se gre. tistega denarja ni nikjer več. ne govorim o pravičnosti temveč o realnosti...in s tem smo dobili samo kompletno odvisnost... še salate ne bomo znal kmal več posjat. pa ne govorim na pamet. kar se kapitalizma in glob. tiče sem zavrtal res že ogromno lukenj in nikjer nisem našel čistega zlata. pa nočem biti črnogled, samo ne bit odvisen od tega. jaz npr. sem bil že lačen kot zmaj in daleč naokoli nikjer nikogar. a veš kako me je nafutru? to dol padeš. očitno je moral it pred mano en tovornjak in je mel odprte vrate tko, da sem na vsakih par sto metrov dobil s ceste kompletno zapakirane nove piškote (one mešane, čokoldane, marmeladne srčke itd... njam, njam,). samo pobral sem s ceste. sem uporabljal skrivnost. tistikrat nisem mogel tuhtat na drugega kot na futr. to je recimo pozitivni pristop...utopistični pristop je pa, da si boš "z delom" prislužil penzijo in od nje dobro živel. to je pesek v oči. finančne mahinacije in offshore hramba... ok... ampak pohitte... to jih je lahka sam ene par. če jih je večina pol ne funkcionira. samo to pravim drugače pa ja... vse se suče okol smisla... Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 1. december 2009 Avtor Prijavi Deli 1. december 2009 tut aktualna tema pravzaprav, pa se fajn zanimivo ste pisali. Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Iknee 6. december 2009 Prijavi Deli 6. december 2009 Zanimiva tema in tu bi se celo strinjala z Belcebubom, ko omenja piramidno igro. Sistem, ki ne temelji na realni produkciji (imaš toliko, kolikor si si dejansko ustvaril), se bo slej ko prej sesul (velja za vse politično-ekonomske sisteme, tako za komunizem kot kapitalizem, ki nikakor ni imun za piramidne sheme). Čukči, Aleuti, Eskimi in tudi Tibetanci živijo (so živeli) v precej ekstremnih razmerah, kjer je bilo dobrin za preživetje le za aktivni del prebivalstva in je bila tako urejena tudi njihova družba v materialnem, socialnem in tudi duhovnem smislu. Naravna kontracepcija, izpostavljanje novorojenčkov, da so preživeli le tisti, ki so bili dovolj močni, da niso bili bolehni v prehudo breme skupnosti (in bi bil ogrožen obstoj drugih), podobno so odšli v tundro tud starci, ki so začutili, da je prišel njihov čas, kot pravi Nimbus. Je pa preživetje človeka in produkcija stvar skupnosti in ne posameznika, človek sam ne more preživeti, ni šans. In v tej skupnosti potekajo prenosi energije (vseh vrst), tudi medgeneracijsko. Solidarnost in čustvene vezi so za obstoj človeške skupnosti zelo pomembne, o tem ni dvoma, in tudi medgeneracijska solidarnost in pretok energije, ki se mu reče hvaležnost, je pomemben za obstoj skupnosti. Pri tem pa je pomembno pogledati delovanje skupnosti kot celote, če naj bo vizija dolgoročen obstoj skupnosti. In v tem je modrost vodenja skupnosti. Severna ljudstva so ravnala tako, mogoče se komu zdi kruto, ampak če je to skupnosti omogočalo ravnotežje in obstoj, je bilo v redu, tudi za starce (btw če bi jaz izbirala med hiranjem v bolnici in prostovoljnim odhodom v zimsko tundro, bi si najbrž izbrala slednje). Če je produkcija aktivnega dela skupnosti zaradi naravnih danosti (starci ljudstev v tropskih predelih sveta so lahko do smrti v božjem miru ždeli pred svojimi kočami in žvečili sadje, ki so jim ga prinesli ta mladi) ali razvitih produkcijskih sredstev (zahodni svet) dovolj velika, da lahko dostojno preživi tudi stare, potem je dobro, da jih. Vse je stvar ravnotežja. Ljudje se v sistemih, kjer je neko dinamično ravnotežje, najbolje počutimo (in ne takrat, ko ima določena skupina vsega preveč, a je družba kot celota nestabilna in daleč od ravnotežja). Če ena generacija ali skupina ljudi zahteva ali kar jemlje presežke na račun druge, družbo vodi neravnovesje in napetosti, ki se bodo slej ko prej izrazile (družbeni problemi, vojne, propad družb in celo civilizacij). Pa to ne velja samo za človeške skupnosti. Enako velja za širšo skupnost, kamor spada poleg človeka tudi naravno okolje (vsi naši sorodniki kot pravijo severnoameriški Indijanci): če preveč jemljemo, se začne destrukcija skupnosti (v tem primeru ekosistema skupaj s človekom). S slednjim se sooča naša civilizacija in zna biti nekaj časa kar težko, bi blo fajn, da bi zadevo čimprej postavili na realne temelje in bi družbo vodili ljudje, ki so sposobni videti širšo sliko in poznajo zakone ravnovesja. Piramidne igre naj se pa kar sesujejo, čim prej tem bolje. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Iknee 6. december 2009 Prijavi Deli 6. december 2009 Ja, pa še nekaj zanimivega sem se spomnila. Na Grenlandijo so prišli Vikingi, tam začeli s svojim kmetovanjem, kravami in so poskušali čimveč pridobiti in čimbolje živeti, predobro za tisto okolje. Nekaj časa je šlo, potem pa so popolnoma propadli. Preživela pa so prvotna eskimska plemena, ki so živela tam že nekaj tisoč let, precej bolj skromno, a v ravnovesju z grenlandsko naravo. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
janko 14. december 2009 Prijavi Deli 14. december 2009 Ja, pa še nekaj zanimivega sem se spomnila. Na Grenlandijo so prišli Vikingi, tam začeli s svojim kmetovanjem, kravami in so poskušali čimveč pridobiti in čimbolje živeti, predobro za tisto okolje. Nekaj časa je šlo, potem pa so popolnoma propadli. Preživela pa so prvotna eskimska plemena, ki so živela tam že nekaj tisoč let, precej bolj skromno, a v ravnovesju z grenlandsko naravo. Ja sej se izide Niso se gnali, da bi jedli pingvine in v dolgih hladnih nočeh so se obiskovali Citiraj sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm.... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.