Zakaj sploh živite?

[_marko_]

Za tvoj zadnji stavek pa mislim, da se na splosno zavedamo, ampak da nimamo moci. Po moje mi, navadni folk, nismo prav nic odgovorni za to, da tisti ljudje, ki imajo vzvode moci karkoli spremeniti ter narediti svet za boljsega z manj trpljenja, nic ne storijo. Ker mislijo nase. Glede nepravicne porazdelitve lastnine po svetu ne more zadoscati svetopisemski stavek :" Lazje bo kamela prisla skozi sivankino uho kot pa bogatin v nebesa." Ces da bo ze na drugem svetu pravicno... (ma tam itka ne bo noben nic rabil). Toda ni nacina. Ce bi bil, bi se morda ze kaj naredilo do zdaj? Lepo je tudi tistim, ki nimajo. Niso nikoli jedli torte. Zato je nikoli ne bodo pogresali.

Seveda smo odgovorni. Ravno zato ker ne ukrenemo nič smo najbolj krivi.

 

10€ od plače vsak mesec darovati za lačne otroke redkim pride na misel. 10€, tako malo, pa lahko reši življenje več kot enemu otroku... Ugasniti luč ko je ne potrebujemo... Se peljati v šolo ali službo s kolesom namesto z avtom... Če bi VSI tako razmišljali, bi bilo hitro konec vseh težav. In to mimo ljudi, ki imajo vzvode v rokah... Veliko zajcev je pasja smrt, pravijo. In to prekleto drži. Problem je samo v glavah, ker vsi mislimo, da smo nemočni in da ne moremo nič. Kaj bi se trudili, itak se drugi ne bodo. Zakaj bi se trudili izboljšati svet, itak je nepravičen, bo že na drugem lepše

 

In ker zaenkrat nimamo moci globalno spremeniti sveta, lahko delujemo lokalno.

Vse spremembe se začnejo lokalno in se potem razširijo...

 

Ampak spreminjanje sveta ni tema tukaj. Tema je sedanjost in smisel življenja. Družba v kateri živimo je skrajno absurdna. To da nekdo umira od lakote, ko se drugi vozi v jahti je absurd že po definiciji. Kot to, da bi za ceno ene vojne rakete nahranili celo šolo v eni od držav tretjega sveta za celih 5!! let. Tudi to je absurd. Svet v katerem živimo JE absurden. To, da se rodiš, se celo življenje trudiš, da potem umreš je ravno tako absurdno. Da je svet tak, se NE BOM in se NE MOREM sprijazniti. Žal, ne gre mi.

 

Me pa zanima. Ali bi ti zivljenje lahko opisal kot smiselnega in lepega, ce vsega tega hudega po kaksnem cudezu na tem svetu NE bi bilo nikoli vec

Eksistenca bi bila enako vprašljiva in absurdna kot zdaj. Poleg tega bi ostale bolezni in smrt. S tega stališča bi bila družba še vedno absurdna.

Vsekakor pa bivanje posameznika ne bi bilo več tako absurdno, ker bi njegovo življenje imelo smisel.

 

Ne me narobe razumeti, čeprav je svet tak kot je, to še ne pomeni, da ga ne smemo uživati, da se ne smemo veseliti, ljubiti življenja. Sam imam rad življenje, gojim upe za prihodnost in ne razmišljam o življenju in stvarnosti prav nič depresivno. To, da kreacijo apriori štejem za absurdno, nima nikakršnega vpliva na moje življenje. Je le filozofski pogled na smisel, ki ga v resnici ni. To je zgodba o človeku, ki se trudi, čeprav ve, da se trudi zaman. A ne odneha, ker to bi pomenilo njegovo vdajo. Od tod tudi naslov Camusove knjige - Sizifov Mit (to je tisti Grški junak, ki je vlačil skalo na goro, potem pa mu je vedno padla dol... Čeprav je bila situacija absurdna ni odnehal in se je boril do konca).

Popravljeno 5. april 2008 -> _marko_

[Antoninus]

Optimist: Kozarec je napol poln!

Pesimist: Kozarec je napol prazen!

Realist: Kozarec JE!

Pa še četrti tip človeka: Kua pa ta kuzarc tuki dela, jst sm naroču cheeseburger.

[_marko_]

Preveč je, da bi odgovarjal. Mislim, da ne čisto razumeš, o čem sem govoril. Pa tudi za ateista in hladnokrvnega racionalneža sem bil prehitro označen. Prvi absurdistični spis je najbrž ravno iz religijske sfere - svetopisemski Pridigar, ki pravi:

 

Besede Pridigarja, Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.

2 »Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar,

»nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«

3 Kakšen dobiček ima človek od vsega svojega truda,

s katerim se muči pod soncem?

 

14 Videl sem vsa dela, ki se opravljajo pod soncem: In glej, vse je nečimrnost in lovljenje vetra.

 

Pridigar

 

Podobno so tudi zgonje gnostične ločine zavračale vse materialno kot slabo, zemeljsko življenje pa kot nesmisel. Zemljo naj bi namreč ustvaril zlobni in nepopoln Bog. Podobne prakse so prisotne v vseh religijah, tudi v najbolj pozitivno usmerjenih. Praktično vse religije govorijo o tem, kako je snovno in materialno slabo ter pokvarjeno, katoliki pa grejo celo tako daleč, da rečejo celo, da je naša duša umazana z izvirnim grehom.

Skratka, nauk o slabi stvarnosti nikakor ni nov, nikakor ni depresiven, nikakor ni žalosten, pesimističen in še kaj drugega.

 

Ta nauk iz človeka ne napravi otopelega mentalno bolnega depresivneža, "ki ga ne namaka", niti asocialnega sociopata. Ravno obratno, veliko ljudi, ki stvarnost jemlje kot absurdno je postalo boljših v vseh aspektih. Stopi kdaj do kakega učenca šole Rožnega Križa, pa ti bo hitro jasno zakaj. Človek, ki se zaveda slabosti stvarnosti šele lahko hrepeni o odrešitvi, "višjih sferah", o katerih govoriš. Prav tako tudi teozofija (iz katere izhaja cel newage in brez katere ne bi bilo luninega foruma) govori o slabi in zlobni stvarnosti. Gre za eno od prvih spoznanj in izkušenj, ki jih doživimo na tem svetu; namreč da je nepopoln; da je minljiv; da je po naravi slab.

Človek, ki sprejema tak nauk NE TRPI, se ne smili sam sebi itd. Ravno nasprotno. Išče odrešitev in hrepeni po njej. Ko jo najde, ima tudi duhovni mir in srečo. Kristjani to imenujejo ponovno rojstvo, oziroma sveti duh, stare mistične šole govorijo o razsvetljenju in gnozi, šamanizem pa to dosega s transom.

 

Je pa spoznanje, da je stvarnost slaba šele prva stopnja na dolgi poti in le košček v mozaiku spoznanj. Povsem jasno mi je, da takšen pristop ugaja zelo redkim, česar so se zavedale vse religije in zaradi tega podobnih naukov niso ravno preveč oglaševale. Še več, nekatere šole in ločine so ga celo skrivale pred povprečnimi ljudmi.

 

Toliko o religiji in absurdnosti kreacije.

[_marko_]

Zelo lepo napisano. Mimogrede, nič nimam z Lectoriumom niti drugimi Rožnimi Križarji. Navedel sem jih le kot primer. Če je to obudilo slabe spomine, se opravičujem. Vem, da je za marsikoga bolje, da od Lectoriuma beži proč, posebej če je "verne" narave in če ima krščansko podlago o demonih, magiji in zlih silah globoko vkoreninjeno v sebi. Svarilo je tukaj na mestu. Takšnim ljudem nauki podobni tistim, ki jih razširja Lectorium naredijo več škode kot koristi, čeprav v osnovni niso slabi.

[Sensitive]

ne bom NIKOLI sprejela nobene absurdne filozofije o zivljenju. Kdor nima rad zivljenja, nima v sebi ljubezni. Edino ljubezen pa je tista, ki nas pripelje Domov. V nebesa, nirvano, v konec inkarnacij (ce so sploh!), v vecno Enost. To seveda NI dokazano, vendar verujem.

To JE filozofija! TVOJA!

[nimbus]

Optimist: Kozarec je napol poln!

Pesimist: Kozarec je napol prazen!

Realist: Kozarec JE!

 

to sm jst... svet JE

 

p*zda, pa sm res realist pol pa bi tolk pesmce pisu

 

čaki, čaki... men je fotr že dolg nazaj reku, da "živlejne ni med lizat" in to je negativna definicija mojega smisla

 

***

 

mater ste cari... nauk o slabi stvarnosti, to je verjetno mislil materijalno manifestacijo te stvarnosti, nikakor ni depresiven in žalosten itd. na eni strani. čez par vrstic pa... človek, ki se zaveda slabosti stvarnosti itd. bla bla bla. pa sej to nima repa in glave. se strinjam, da ta svet ni depresiven in žalosten samo zato, ker v nas zbuja depresijo in žalost. sam po sebi je lahko veselica "a la grande". potem pa zanikanje... tisti, ki se zaveda slabosti stvarnosti sveta. tisti, ki se zaveda samega sebe, kot tistega, ki ta prelepi novi svet v materijalni manifestaciji dojema kot slabo. beeeeee. ko pada dež je večina "down". jaz plešem. kaj je zdaj to... lepo ali slabo vreme

 

STVARNOST NI NITI SLABA NITI DOBRA. VSA MERILA OCENJEVANJA STVARNOSTI, KOT TAKE IN TAKE, IZVIRAJO NEPOSREDNO IZ SUBJEKTA IN NJEGOVIH AFEKTOV. EDINO BOG, POPOLNI ABSOLUT, LAHKO PODA KAKRŠNOKOLI PRIMERJALNO SODBO.

 

ah, bom raj tih. let the God speak

 

[alef]

STVARNOST NI NITI SLABA NITI DOBRA. VSA MERILA OCENJEVANJA STVARNOSTI, KOT TAKE IN TAKE, IZVIRAJO NEPOSREDNO IZ SUBJEKTA IN NJEGOVIH AFEKTOV. EDINO BOG, POPOLNI ABSOLUT, LAHKO PODA KAKRŠNOKOLI PRIMERJALNO SODBO.

 

ah, bom raj tih. let the God speak

 

 

Ja...

Ali pa po domače povedano - vsake oči imajo svojga malarja...

[Sensitive]

V cem je problem? V tem, da obicajno to NI navada, da bi clovek takole nesramezljivo in javno o sebi to govoril. NI tega v nasi kulturi no, evo.

Samo v tem je problem? Da tega ne počnejo ljudje okoli nas? In potem tega nebi smela naredit niti jaz?

 

In tako se tisti z manj srece glede prirojenega zunanjega zgleda ob tebi ne pocutjo najbolj dobro.

Do izjave o tem, da sem lepa, pride redko in v kontekstu pogovora... Če se bo neka oseba zraven mene slabo počutila zaradi svojega videza, se bo slabo počutila že samo, če me bo gledala, gledala pa me bo ves čas druženja skupaj, če pa se glede svojega videza počuti uredu, se pa ne bo slabo počutila zaradi ene moje izjave v desetih letih prijateljstva...

 

Ker morda marsikdo vse skup napacno razume kot nekaksno vrednostno sodbo o njem samem : pa ceprav NI bilo nic izreceno njemu samemu. Vendar pa se je ob tej tvoji izjavi vprasal o sebi in mu sigurno ni blo kul.

Kot prvo, moje prijateljice in kolegice niso nobene grdobe! In kot drugo, če nekdo ne more prenesti takšne izjave mene o meni, zato, ker se potem on počuti slabo glede svojega videza, je pa to njegov problem! Naj ga reši!

 

In problem je ta, da se lepota z besedno samopohvalo v druzbi zlahka takoj razume kot nekaksno merico.

Lahko pa to razumemo tudi kot merico tega, koliko se nekdo upa izpostaviti, koliko si nekdo upa priznati...

 

Ti zelim, da se tebi vrne to veselje in da najdes cloveka svojih sanj in si ustvaris druzino

TVOJ SMISEL zivljenja je namrec enak mojemu : to, da smo srecni. Ljubezen, pripadnost, varnost.

In to je bistvo te teme. Tako da sem tud jaz zdaj odgovorila na to glavno vprasanje, o cemer tece tema, smisel zivljenja je tudi meni biti srecen.

Zadnje leto je bilo zelo težko, predvsem na področju družine... Hkrati sta me razočarala tudi prijateljica in fant... Če bi pisala samo o prijateljici, podatek o tem, da sem lepa, nebi bil relevanten... Ker pa sem pisala hkrati tudi o fantu, ki me je prevaral, sem napisala, da sem lepa, kot neko opozorilo za to, da niti moj videz ni bil razlog za prevaro! Še več kot eno leto po tem dogodku me ta fant hoče nazaj... Prevare ne odpuščam! To je nekaj, kar ne spada v nobeno zvezo! Nič mu ni manjkalo, odlično sva se razumela, konfliktov je bilo bolj malo, pa še te sva rešila konstruktivno... Ta večer s prijatelji zunaj pa pri neznanki ni mogel obdržati hlače zapete... O fantu in prijateljici sem napisala nekaj besed kot repliko na to, da je popolnoma vse odvisno od mene, s čimer pa se jaz ne strinjam! In to, kar sva napisali, da je nama smisel življenja... Me je strah, da bom spoznala tega moškega, bova delala, šparala, gradila hišo, imela otroke... Potem pa me bo on prevaral, in se bo začelo... Moj mož in oče mojih otrok bo odšel, hišo bomo prodajali, selitev, delitev premoženja, gledanje trpljena otrok, jaz sama... Verjetno mi bo kdo rekel, da če ne želim, da se to zgodi, lahko prevaro tudi odpustim... Ne! Če jaz mojemu možu nisem dovolj z vsem, kar sem, nimava kaj skupaj iskati...

 

Moj sodelavec... Dobro izgleda... Je pameten, razgledan... Vedno je govoril ''moja žena, moji otroci, moja žena, moji otroci''... Pa ga je žena začela varati... Ko mu je to priznala, sta se začela ločevati... Ona ni hotela ločitve, on pa je rekel, da če ni zaupanja, ne more biti z njo... No, ni ji bilo preveč hudo, če pa ne bo z možem, pa bo nadaljevala z ljubimcem... Ki jo je leto dni po ločitvi pustil... In kaj je moja sodelavka rekla temu sodelavcu? ''Že nisi imel dovolj rad svoje otroke! Če bi jih imel dovolj rad, bi potrpel z njo zaradi njih!'' Tlak mi je zrasel, postalo mi je vroče in nadrla sem jo:''Če bi ona imela dovolj rada svoje otroke, nebi drugemu noge narazen dajala in uničila družino!!!'' Groza me je ob tem, kako ljudje danes razmišljajo... Tistemu, ki je prevaran rečejo, naj on razmisli o tem, zakaj je bil prevaran, češ da si je sam kriv... NIHČE NI KRIV ZA DEJANJA DRUGEGA!

[Sensitive]

pa bi samo tole rekla: VIDEZ skoraj nikoli ni razlog za prevaro.

Seveda, da ne... Lahko pa bi kdo tudi to navedel kot razlog...

 

Lepo prosim no, govorimo kot da je le zunanja lepota pomembna.

Ne, ne govorimo o tem! Samo nekatere je zmotila ena izjava, kateri smo se potem preveč posvetili v temi, ki sploh ni namenjena temu...

 

Ne trdim, da sta za prevaro potrebna dva, a če se prevara zgodi je ponavadi posledica tega, da v samem odnosu nekaj ni bilo uredu.

Tudi če v odnosu marsikaj ni uredu, se zaradi tega še ne gre varati! Problemi v odnosu dveh se rešujejo, varanje je pa vse prej kot rešitev!

 

si zaverovana v to, kako si dobra in lepa, še ne pomeni, da ne more biti tista druga tudi dobra in lepa.

Na splošno kar se tiče prevar... Tista druga oseba, s katero te partner vara, je vsekakor lahko in lepa in dobra... Ampak ko ti ljubiš nekoga, ko si ti v zvezi z nekom, ko si ti zaobljubljen nekomu, ga preprosto ne varaš, je več razlogov, da ga ne prevraš, kot pa da ga prevaraš... ! Varanje ni neka nujnost! Je samo izbira posameznika! Njegova izbira! Njegova odločitev! Njegova odgovornost!

 

Gre za razumevanje, podporo, ljubezen ... biti nekomu ob strani v dobrih in slabih trenutkih ... in ob napakah, ki jih delamo. In verjemi, napake delaš tudi ti.

Seveda gre za razumevanje, podporo, ljubezen in še lepih stvari bi lahko našteli... Ampak kaj, ko ugotoviš, da to drugemu ni dovolj?

 

Seveda tudi jaz delam napake... Ampak tukaj govorimo o varanju, varala pa nisem!

 

Zdaj pa pravim - lahko se zgodi tudi najboljšim in nikoli ne reci, da se ne bo zgodilo tebi. Mogoče boš čez nekaj let ravno ti tista, ki boš prevarala fanta. Zdaj boš trdila, da to ni mogoče, vem...

Svoja mnenja o varanju sem že povedala... Menim, da če ljubiš neko osebo in želiš biti z njo, je ne boš prevaral, ker jo boš s tem prizadel in tvegal, da uničiš vse lepo, kar imata in bi še lahko imela v prihodnosti... In osebo, ki jo ljubiš, jo ne greš takole prizadeti... In pri osebi, s katero želiš biti, ne greš takole tvegati vsega skupaj... Če greš, se pa vsekakor ne išče napake pri prevarani osebi, ampak pri osebi, katera vara... Za začetek lahko rečemo, da je sebična in ji ni mar za občutke drugih, niti najbližjih...

 

Nikoli ne reci nikoli, a ne?:-) Se mi je že zgodilo v preteklosti, da sem obsojala nekatere lastnosti ali dejanja, dokler nisem po nekem času ugotovila, da sem se nekoliko spremenila in imam sedaj tudi jaz lastnost, ki sem jo pred leti obsojala ali da delam neko stvar, kateri sem prej strogo nasprotovala:-) Lahko se zgodi...

Popravljeno 6. april 2008 -> Sensitive

[tantra]

"Po jebanju NI kesanja".

Po varanju ni nikoli več tako, kot je bilo. Preverjeno. )

Vara se, varalo se bo n - krat. To v enih je. )

[mayan]

Kaj pa če tisti eni sploh niso imeli časa..?

 

Kot iz ene pesmi: my heart can't possibly break when it wasn't even home from the start?

[tantra]

Japoncev (tudi Slovencev, drugih) nekaj je, kateri živijo za delo, kariero, ...

Sploh ne seksajo več. Še s svojimi partnerkam ne.

Je bilo nekje objavljeno.

Pol so pa začudeni, ko zvejo (če sploh), da so varani.

Da se hoče partnerka razvezat. Oz., da se "zabava" še kje drugje.

Redkeje tudi obratno.)

[nimbus]

ljudje smo pač poligamna bitja in prevare so del našega življenja.

 

[nimbus]

Moj sodelavec... Dobro izgleda... Je pameten, razgledan... Vedno je govoril ''moja žena, moji otroci, moja žena, moji otroci''... Pa ga je žena začela varati... Ko mu je to priznala, sta se začela ločevati... Ona ni hotela ločitve, on pa je rekel, da če ni zaupanja, ne more biti z njo... No, ni ji bilo preveč hudo, če pa ne bo z možem, pa bo nadaljevala z ljubimcem... Ki jo je leto dni po ločitvi pustil... In kaj je moja sodelavka rekla temu sodelavcu? ''Že nisi imel dovolj rad svoje otroke! Če bi jih imel dovolj rad, bi potrpel z njo zaradi njih!'' Tlak mi je zrasel, postalo mi je vroče in nadrla sem jo:''Če bi ona imela dovolj rada svoje otroke, nebi drugemu noge narazen dajala in uničila družino!!!'' Groza me je ob tem, kako ljudje danes razmišljajo... Tistemu, ki je prevaran rečejo, naj on razmisli o tem, zakaj je bil prevaran, češ da si je sam kriv... NIHČE NI KRIV ZA DEJANJA DRUGEGA!

 

ko tole samski človek bere je lahko samo srečen, da se mu ni treba s tem ukvarjat

 

aleluja

 

[nimbus]

Mah ... :xx!: Ne verjamem v to.

 

verjem mi... tko pač je

 

[retro]

Živim zato, da spoznavam sebe in ljudi okoli mene, da odkrivam svoje dobre in slabe točke katere seveda želim z leti odstraniti. Probam oddajati pozitivno energijo in zavračam negativno. Živim svoje življenje in si ustvarjam svoje mišljenje. Živim zato, ker sem del vas in.... kaj bi govoril? Mislim, da bi se bolj lahko razpisal, če bi me kdo vprašal za katere stvari ne živim oz. jih ne priznavam.

 

Ne priznavam našega sistema, nimam idolov-nikoli ne kopiram ljudi v celoti, ti name vplivajo le delno, ne verjamem v materializem in v posploševanje, katerega se dandanes poslužuje preveč ljudi. Ne zabijam ljudi z argumentiranimi izjavami in ne iščem svojega prav-a nikjer, ker ne rabim nobenega priznanja za moje teorijen ne želim si slave. Sem pač filozof, ki išče pot do resnice..

 

kot vidim imate probleme z ljubeznijo... a to je zelo zakomplicirana zadeva. Kaj je za vas ljubezen? Mogoče bi se to morali najprej vprašati. Dobro je poznati tudi malo biologije in besedi - poligamija, monogamija. Potrebno je znati ločiti med dušo in telesom, vedeti kaj je egoizem in glej ga... tako "komplicirane" stvari postanejo čez čas logične. Zakaj je toliko prevar..... zakaj se zveza "zaduši"..... uf kako je lepo o tem pisati in čeprav si vse znaš razložiti te včasih realnost še vedno prizadene. LAhko povem le to.

 

Ko zaupaš človeku, je to tvoja odločitev. TI reskiraš. Nikoli ne krivi drugega za tvoja dejanja in tvoje odločitve, nikoli si ne poskušaj prilastiti osebe.. Jaz verjamem le v zaljubljenost, verjamem v tiste čarobne momente a kam to pelje je že druga stvar.

[nimbus]

kot vidim imate probleme z ljubeznijo... a to je zelo zakomplicirana zadeva. Kaj je za vas ljubezen? Mogoče bi se to morali najprej vprašati. Dobro je poznati tudi malo biologije in besedi - poligamija, monogamija. Potrebno je znati ločiti med dušo in telesom, vedeti kaj je egoizem in glej ga... tako "komplicirane" stvari postanejo čez čas logične. Zakaj je toliko prevar..... zakaj se zveza "zaduši"..... uf kako je lepo o tem pisati in čeprav si vse znaš razložiti te včasih realnost še vedno prizadene. LAhko povem le to.

 

zdej čakamo, da nam ti to mal razložiš

 

[unis]

Zaljubljenost?

Resnica ALI SLEPILO NARAVE??

 

Tisti drobni čarobni trenutki veselja, ko se igraš zaljubljen z ljubljeno osebo.

 

Iste drobcene kresničke lovim v isti sapi, ko skušam terpentin.

Človek, ah, le kakšna zmota od bitja.Nima moči nad sabo.Za trenutek ne pomisli, ko že brž hiti čez cesto.Najde izgovore, ki mu dopolnjujejo življenje.Rad si odpira možnosti s tem, da ne tvega.

Živi za trenutek?Živi za adrenalin.Mogoče živi v počasnem tempu istega plesa življenja.

Mogoče sploh ne živi, ker mu drugi rečejo, da spi.

A ti groza se zgrne nad nasmeškom tistega, ki naslenje Unisove besede dojame dobesedno.Človek nikoli ne spi.Človek večno živi.In to je mora spoznanja.

Tesnoba in moraste sanje?Ah, saj to ni bilo res.

Ni bilo res?Povišan utrip srca, bolečine, strah, veselje, paleta mavričnih občutij, z dosegom nečesa, kar niti ne obstaja in se le dogaja, ko človek ne ve kaj počne?

O, le tisti se temu ne smeje, ko se zave, da nikoli ne počiva.

[retro]

Mislim da vidva že zadosti znata o tem. Imam prav? Uporabljal sem množino, to ne pomeni da sem rekel, da imajo vsi probleme z razumevanjem tega... a jih imajo vseeno vsi... haha višja filozofija

 

najboljš da gremo na en breg meditirat vsi skupaj.

[nimbus]

Mislim da vidva že zadosti znata o tem. Imam prav? Uporabljal sem množino, to ne pomeni da sem rekel, da imajo vsi probleme z razumevanjem tega... a jih imajo vseeno vsi... haha višja filozofija

 

najboljš da gremo na en breg meditirat vsi skupaj.

 

ja... jst grem zdele ob osmih

 

mal grem vohat kako kej diši uzuni

 

ooommmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm

 

[nimbus]

Potem sploh nima smisla furat partnerstva, ali kaj hočeš povedat?

Dejmo ustanovit hareme. Bomo vsi zadovoljni.

 

ne... hočem rečt, da je potrebno uživat dokler traja, kar se telesnih sočnosti tiče. ko si partner zaželi spremembe moraš to enostavno sprejeti. there's no other way around. kar se pa partnerstva v smislu čutenja in razumevanja tiče, se pa človek tako ali tako ne more pretvarjat. si kar si. do sveta imaš določen odnos in prav tako do ljudi. lahko se pretvarjaš, da si "bog i batina" etc., ne moreš se pa pretvarjati, da si sočuten, skrben, razumevajoč itd, bla bla bla. tko, da sploh ni panike.

 

na seksi je čist preveč poudarka... čeprou... a veš... ne me narobe razumet... seksat je faaaaaaaajn

 

[retro]

poli mi je vedno zvenelo boljše kot mono. a je žal to v resničnosti težko uresničljivo a to še ne pomeni da teorija nima nobenega point-a...

 

lahko je povedat da bi najboljše bilo če bi se vsi imeli "radi".

 

par misli

 

Ljubezen je egoizem v dvoje.(Madame de Steahl)

 

Tudi Nietzsche je napenjal možgane:

 

Zaljubljenost je edino stanje človeka, ko ni to kar je... Nekako tako je napisal(ne spomnim se več točno).. jaz bi še dodal, lahko pa velja tudi obratno..

[nimbus]

poli mi je vedno zvenelo boljše kot mono. a je žal to v resničnosti težko uresničljivo a to še ne pomeni da teorija nima nobenega point-a...

 

lahko je povedat da bi najboljše bilo če bi se vsi imeli "radi".

 

par misli

 

Ljubezen je egoizem v dvoje.(Madame de Steahl)

 

Tudi Nietzsche je napenjal možgane:

 

Zaljubljenost je edino stanje človeka, ko ni to kar je... Nekako tako je napisal(ne spomnim se več točno).. jaz bi še dodal, lahko pa velja tudi obratno..

 

ja... v bistvu, kaj sploh človek je. a, ne. njegovo temeljno čutenje. ko ni siten, ker je lačen... ko ni blažen, ker je zaljubljen... ko ni mračen, ker mora na šiht... ko ni vesel, ker ima poln krožnik... ko ne sanjari, kako se bo imel fajn na dopustu... itd. no... tisto kar ostane, je njegovo temeljno čutenje. in to ni smisel življenja... smisel je ljubezen, šiht, hrana, dopust

 

si grem v kuhinjo osmislit življenje

 

[nimbus]

Ok ... se popolnoma strinjam. Z vsem napisanim.

 

ok... sej se mi je zdel, da rada seksaš

 

(mal se morm zezat)

 

[retro]

nimbus ima prav... problemi se največkra pojavijo ko ta zaljubljenost ali kasneje volja do "vzdrževanja" zveze ugasne, ko se ne nosijo več maske.. partnerstvo je ql do ene mere, s tem da moramo upoštevati da se še naprej moramo družiti, biti moramo to kar smo, ne smemo se pretvarjati, ker bo konec koncev v nas udarilo... ali pa pri partnerju .. se zapirati vase pa skenslati vso družbo pa nima smisla. Sex je danes res precenjen, tudi jaz sem ga dvigoval v vesolje a to se z leti spreminja, mora bit vse, ni enega brez drugega. lahko ga primerjaš z materializmom..... a priznam, fajn je pa vseeno, pa tudi čist drugačen človek si ko ti pride

 

jah tak je.. to sem jaz brez maske, z vama pa se nebi moral bolj strinjati..