Duhovnost in osebna rast

[Cookie]

... zame si razsvetljen ko si pripravljen sprejeti VSE in ko se pocasi zavedas da ne ves pravzaprav nic... samo si...

se strinjam

 

The journey is long and the path is pathless - and one has to be alone.

 

There is no map and no one to guide.

 

But there is no alternative. One cannot escape it, one cannot evade it. One has to go on the journey.

 

The goal seems impossible but the urge to go is intrinsic.

 

The need is deep in the soul.

so true

[janko]

pravzaprav nam vsaka ocena pozitivno/negativno daje samo nek lazen obcutek obvladovanja situacije in posledicno varnosti, ceprav v bistvu nikoli ne vemo ali je nekaj dobro ali slabo...

aleluja. če nekej oceniš kot pozitivno, istočasno dopuščaš, da nekej ni pozitivno. se praw negativno. spet trenje, vojna... jako pozitivno. stvari in dogodki ajnfah so. da skrajšam... takle mamo

 

Seveda je možno. Dejanja sama po sebi niso nobena duhovna rast.

čist možn. ampak zame žou ne drži. očitno nimam tko dobre fantazije in si ne znam predstaulat, kuko lepo bedn je filing, če se npr. zbudiš ob nagi babi, k ji nit imena ne veš, če me dejanja do tega neb prpelala.

[taraja]

kaj sploh pomeni biti krivicen??? kaj je sploh pravica, kaj je pravicno??? mislim, da za nic ne mores reci da je 100% gotovo pravicno ali 100% gotovo krivicno, pravzaprav nam vsaka ocena pozitivno/negativno daje samo nek lazen obcutek obvladovanja situacije in posledicno varnosti, ceprav v bistvu nikoli ne vemo ali je nekaj dobro ali slabo... tako razmisljanje, da je nekdo "krivicen" verjetno kaze na naso lastno krivicnost, ce ne bi ta projekcija pritisnila na vzvod "lastne krivicnosti" nas zelo verjetno sploh ne bi motila-je ne bi opazili...

Ravno tako lahko sklepaš tudi, da se s tem razmišljanjem, ki si ga ti napisal izmikaš temu, da bi bil pravičen, češ, saj se ne ve ali sem pravičen ali ne. Hm? To je lahko lep izgovor.

[mayan]

To je tudi res, taraja. Večkrat sem že prebrala kje misel, da samo veliki ljudje oz. tisti ki ljubijo si drznejo biti pravični.. Ker je po moje pravičnost in srce zelo povezano s prevzemanjem odgovornosti. Tud mene velikokrat prizadene relativiziranje. Ampak vem, da zato, ker si tud jaz velikokrat izmaknem odločitvam..

[Alan_New]

To je tudi res, taraja. Večkrat sem že prebrala kje misel, da samo veliki ljudje oz. tisti ki ljubijo si drznejo biti pravični.. Ker je po moje pravičnost in srce zelo povezano s prevzemanjem odgovornosti. Tud mene velikokrat prizadene relativiziranje. Ampak vem, da zato, ker si tud jaz velikokrat izmaknem odločitvam..

Relativiziranje je res priročen izgovor za marsikaj. Dodaten problem je še v tem, ker je do neke mere resnično.

[Antoninus]

Ena zanimivost o duhovnosti in osebni rasti: v naši knjižnici je največ ukradenih knjig prav s tega področja. Kar me pravzaprav ne čudi, glede na prevladujočo miselnost, da je oz. bi morala biti duhovnost zastonj.

LOL---saj baje je tudi Bibilja največkrat ukradena knjiga na svetu.

[mako106]

Menim, da je ultimativen cilj postati najbolj egoističen človek. Ima kdo ideje?

začni v popolnosti....odgovarjati sam zase

 

LOL---saj baje je tudi Bibilja največkrat ukradena knjiga na svetu.

baje...je tud vse res...kar noter piše

[free]

Full dober prispevek:

[unis]

jzt sm se ustavu rast pri enih 15.

 

duhovno pa so mi rekli, da pri petih.

[The Dude]

Hja, začet je potrebno pri otrocih

www.objemcek.si

 

sicer je pa duhovnost precej zlorabljena beseda. pomivanje posode je lahko prav tako (ali bolj) duhovno dejanje kot sedenje pred oltarjem.

[alef]

Hja, začet je potrebno pri otrocih

www.objemcek.si

 

sicer je pa duhovnost precej zlorabljena beseda. pomivanje posode je lahko prav tako (ali bolj) duhovno dejanje kot sedenje pred oltarjem.

 

Lepo...

 

Samo drugič podaj link takole

 

Objemček

 

Da gremo lahko direktno pogledat in ni treba prepisovat oz. kopirat naslova...

[seal]

vera v samega sebe ima večjo moč, kot vera v boga

 

lp

[bbs]

duhovnost in osebna rassta dve različni temi

[Guest VilaSonca]

jaz ne verjamem oz. ne vzamem nič več, na kozlanje mi gre ob vseh knjigah in nagovorih iz vseh strani in ni šans, da se kdaj priključim kaki pocukrani skupini.

ena stvar je jasna. vsak je duhoven. in vsak ima lahko moč. izbira. vsak živi kot se njemu zdi prav in kot zmore.

orodij je dosti. verjetno dosti krame vmes. kot pač povsod. svet je trg.

pa, bolje se je vprašati, zakaj smo prišli do sem, da rabimo toliko vizualije in kiča in floskul.

z malo človek lahko naredi veliko. saj ne rabi nič, le samega sebe in ljudi, ki mu kažejo stvari.

 

pa ne vem več, kaj si naj mislim ... a je bolje vseeno, da mamo ta new age cuker in guramo življenje dalje v tolažbah ali bi bilo bolje, da se vsa negativa sesuje vase in nas pogubi. pa pridejo mogoče nova bitja naselit planet.

 

nekak mam zadje čase vedno večji odpor do vsega ... tudi ljudi, ki želijo na vsak način forsirati kaj ... bože zna, zakaj ... sem se spraševala, pa nisem našla odgovora ... mislit si, kako rešiti planet, i think, je že kar Sizifovo delo. saj je super imeti dober namen ... pa tudi druge na miru pustiti.

[vranja]

to, VilaSonca! Povabm na pivo

[Guest VilaSonca]

 

raje kaj nealkoholnega. zadnje čase ima alko name čudne vplive ... me zagrabi v kremplje za več ur.

[Marsa]

men je tud vsec tole, kar si napisala, V_S.

[Guest VilaSonca]

en čas nazaj sem že imela en spis v glavi, pa se mi je zdelo, da nimam dovolj jajc za "dati ven" kaj takega. mislim si pa itak pač svoje. življenje je trilili, karkoli že to pomeni. najbolj važno pa je, da je smrtnoresnoHECNOOOO.

[butl]

Eh, pa glih zdej, V.S., k formiram duhovno skupnost.

 

Vseen mal reklame, mrbit se boš premislila in se nam pridružila.

 

Namen skupnosti je meditacija v objemu duhov naše notranje narave in preučevanje njihovega vsesplošnega vpliva na medsebojno bližino v partnerskem odnosu in odnosih z okoljem, s poudarkom na duhovih fižola in česna.

 

Skupnost se bo imenovala "Cerkev sožitja z duhovi notranje narave" , okrajšano "prd&rig".

 

Vseen vljudno vabljena.

 

[xyz]

jaz ne verjamem oz. ne vzamem nič več, na kozlanje mi gre ob vseh knjigah in nagovorih iz vseh strani in ni šans, da se kdaj priključim kaki pocukrani skupini.

ena stvar je jasna. vsak je duhoven. in vsak ima lahko moč. izbira. vsak živi kot se njemu zdi prav in kot zmore.

orodij je dosti. verjetno dosti krame vmes. kot pač povsod. svet je trg.

pa, bolje se je vprašati, zakaj smo prišli do sem, da rabimo toliko vizualije in kiča in floskul.

z malo človek lahko naredi veliko. saj ne rabi nič, le samega sebe in ljudi, ki mu kažejo stvari.

 

pa ne vem več, kaj si naj mislim ... a je bolje vseeno, da mamo ta new age cuker in guramo življenje dalje v tolažbah ali bi bilo bolje, da se vsa negativa sesuje vase in nas pogubi. pa pridejo mogoče nova bitja naselit planet.

 

nekak mam zadje čase vedno večji odpor do vsega ... tudi ljudi, ki želijo na vsak način forsirati kaj ... bože zna, zakaj ... sem se spraševala, pa nisem našla odgovora ... mislit si, kako rešiti planet, i think, je že kar Sizifovo delo. saj je super imeti dober namen ... pa tudi druge na miru pustiti.

 

 

P.S.

 

Zadnje čase so v modi izjave v stilu "ne bom niti pomislil, da ne bi moglo uspeti, ker bom s tem dopustil možnost, da ne uspe."...

kar v nekem smislu seveda drži, še posebej za naraščujoče horde potencialnih paranoikov.

Se ve... "THE secret"

 

Po drugi strani pa se zdi, da je zanimivo pretehtati najslabšo možno varianto in to do grozljivih potankosti,

se z njo soočiti, strmeti skozi možni prisotni strah,

pa temu navkljub ohraniti nameravano smer samoobetajočega osebnega raja,

skozi katerega naj bi se v večnosti sprehajalo.

 

Aleluja.

[butl]

 

P.S.

 

Zadnje čase so v modi izjave v stilu "ne bom niti pomislil, da ne bi moglo uspeti, ker bom s tem dopustil možnost, da ne uspe."...

kar v nekem smislu seveda drži, še posebej za naraščujoče horde potencialnih paranoikov.

Se ve... "THE secret"

 

Eee, zakva pa za "naraščajoče horde potencialnih paranoikov"? Če si v eno idejo ziher, pol tud vse nardiš, da jo speleš do konca. In če vse nardiš, da jo speleš do konca, maš tud več šans, da ti rata, kt pa, če si sam na pol pri stvari.

 

Po drugi strani pa se zdi, da je zanimivo pretehtati najslabšo možno varianto in to do grozljivih potankosti,

se z njo soočiti, strmeti skozi možni prisotni strah,

pa temu navkljub ohraniti nameravano smer samoobetajočega osebnega raja,

skozi katerega naj bi se v večnosti sprehajalo.

 

Aleluja.

 

Kako se pa to nardi?

[Guest VilaSonca]

Eh, pa glih zdej, V.S., k formiram duhovno skupnost.

 

Vseen mal reklame, mrbit se boš premislila in se nam pridružila.

 

Namen skupnosti je meditacija v objemu duhov naše notranje narave in preučevanje njihovega vsesplošnega vpliva na medsebojno bližino v partnerskem odnosu in odnosih z okoljem, s poudarkom na duhovih fižola in česna.

 

Skupnost se bo imenovala "Cerkev sožitja z duhovi notranje narave" , okrajšano "prd&rig".

 

Vseen vljudno vabljena.

 

mislim, tole je tako fajn slišat, da mi je žal, da se sama nisem prej spomnila.

[Guest VilaSonca]

 

P.S.

 

Zadnje čase so v modi izjave v stilu "ne bom niti pomislil, da ne bi moglo uspeti, ker bom s tem dopustil možnost, da ne uspe."...

kar v nekem smislu seveda drži, še posebej za naraščujoče horde potencialnih paranoikov.

Se ve... "THE secret"

 

Po drugi strani pa se zdi, da je zanimivo pretehtati najslabšo možno varianto in to do grozljivih potankosti,

se z njo soočiti, strmeti skozi možni prisotni strah,

pa temu navkljub ohraniti nameravano smer samoobetajočega osebnega raja,

skozi katerega naj bi se v večnosti sprehajalo.

 

Aleluja.

včasih se je tako fino upirati temu, kar nam nameni lajf, sploh če je kontra tistemu, kar smo si mi namislili ali pa mislimo, da je prav (mogoče celo je) ... pa kako naj to šteka naša okolica, če recimo malo namerno malo po sili usode "zabluzimo"? ampak ma tudi Butl prav. je treba vztrajati ... ampak kako vedeti, kaj je "pravo" in kaj ne? da ni slučajno samo strah v ozadju, da če ne bi šli po nekem modelu, bi zato bili "izvrženi" ... ampak, saj je itak vsak sam. pogum je treba imeti za življenje.

 

krotka Mici

[xyz]

... ampak kako vedeti, kaj je "pravo" in kaj ne?

 

Ponavadi se ravna po liniji najmanjšega upora.

Simbolično povedano: Za demona je življenje v demonskem svetu paradiž.

 

da ni slučajno samo strah v ozadju, da če ne bi šli po nekem modelu, bi zato bili "izvrženi" ... ampak, saj je itak vsak sam. pogum je treba imeti za življenje.

 

krotka Mici

 

Npr., ja.

 

Kako se pa to nardi?

 

Pozdravljen, Butelj .

 

Ponavadi z imaginacijo, kot skoraj vse ostalo, kar bi laiki uvrstili pod "duhovno" oz.(!) mentalno

(laiki zato, ker ločijo duhovno od materialnega).

 

Sicer pa imaš prvi odgovor v delu citirane izjave, katerega nisi odebelil.

[Alan_New]

včasih se je tako fino upirati temu, kar nam nameni lajf, sploh če je kontra tistemu, kar smo si mi namislili ali pa mislimo, da je prav (mogoče celo je) ...

Kako pa je lahko fino, če se upiraš temu, kar prinese življenje?

 

Nek pevec poje:

 

If you don't fight with life

Life simply helps you

It takes you on its shoulders