hm, upam, da ne bo to zimo podobno stanje tule pri nas (niti kje drugje), kot je bilo v preteklosti... in da ne smetim s temle po forumu, bo tule vse kar me bo zdrmalo...
a ni zanimivo, da se to dogaja v naši bližini? Sem z zemljevidom v rokah sedela ob knjigah, ker me je vedno na poti proti Plitvicam en hrib še posebno privlačil, oz. tisto območje....
Vsekakor nekaj zanimivega...
Zamislite si, da držite v roki nit, in če ji sledite, vas vodi, kamor morate iti. En konec niti je pri vašem viru - povezuje vas z dušo. Nit vodi v neznano. Ne morete spremeniti dejstva, da neznano leži pred vami, naj se še tako trdno oprijemate preteklosti. Življenje je kot vožnja v avtomobilu z vzvratnim ogledalom in opečnatim vetrobranom; gledanje nazaj vam ne bo pomagalo peljati naprej."
delček iz knjige
"Konec koncev res ni razlike,"je odvrnila."na koncu vse poti vodijo k istimu cilju. Toda ena od teh poti morda vodi v zeleno dolino, druga na kamnit vrh in tretja v temen gozd. Ne moreš zanesljivo vedeti, kam te vodi določena pot, a vseeno se moraš odločiti."
in še
"Ena izbira vodi na s soncem obsijano pot, druga do zaprek in prizkušenj, ki te učijo in jačajo, tako da nam vse stvari služijo, vsaka na svoj način."
zadnje
"Dokler ne spoznaš, da imaš moč reči ne, ne moreš zare
MAVRIČNA BARVITOST NEPTUNSKEGA FUNDAMENTALIZMA
ali SCORPI……INSIDE……
Tema. Žametna črnina…..
Ura je bila pol petih zjutraj, ko je zazvonil telefon……….. Vsa omotična je zvok vklopila v sanje. Tam je bila roka, ki se je želela premakniti….kdo bi vedel kam…ali pa tudi. In par žarečih oči. Včasih tako hladnih….včasih nežnih, iskrivih, igrivih. Tudi trd in neusmiljen pogled….tak, ki obeta težave in igra na neizčrpno temo nežnosti, strasti in vseh mogočih zadev, ki se tičejo nekega drugega v
Stojim na postaji, bog ve, koliko časa že. Brez občutij opazujem svoje misli. Stojim. Mogoče minuto, mogoče ure… Brez čustev opazujem pot svojih misli, zdi se da je v meni tudi postajališče – zmede, čustev, reakcij, želj, nedelovanj. Če bi le našla pravo signalizacijo za usmeritev vsega tega. Haha, ureditev kaosa v sebi – enkratno ane…
No in tule naj bi bilo če bo nekaj bluzov oz. razmišljanj ki nastajajo v meni...
Vsi imamo veliko želja.
Npr. world peace.
Ta tema je tukaj zato, da se med seboj spodbujamo in si pošiljamo pozitivno energijo!
Čirule čarule, hokus pokus, abrakadabra ....
Naj se izpolni!
Čarobna formula za uspeh:
-željo si morate res iz srca želeti,
-ne sme biti sebična in ne sme vsebovati škodljivih elementov (npr. ne želite si, da bi vas ta iin ta oseba ljubila, ker to ni fer! Kako bi se vi počutl, če bi Šerbi/Fredi Miller izvajal-a voodoo nad vami in si želel-a
Sama obožujem potovanja. Ampak jih seveda šparam na čas, ko bom velika in bogata! No, do sedaj sem vseeno videla že kar nekaj krajev, ki so vredni moje omembe:
-Barcelona,
-Pariz,
-London,
-Bratislava,
-Budimpešta,
-Sarajevo,
-Munich,
-Girona (Španija),
-Ravenna,
-Benetke.... v bistvu ful velik krajev!
Več ali manj so bila to študentska potovanja, maturanc, izleti s pevskim zborom...
Si pa ful želim videt še več, sploh pa bolj podrobno! Sploh London, Pariz, Avstralijo, N
Nekaj mojih slik, risb...
(*ustvarjenih med leti 1994 in 2000 v razlicnih tehnikah; oljni pastel , akril, akvarel, ogllje, navadne lesene barvice... ...)
Včeraj sem poslušala povzetke enega predavanja o dobroti. Veliko zanimivih stvari. Predavateljica je imela srečo, da se je poznala z Antonom Trstenjakom, ki je meni zelo ljub.
Prav pocrkljala sem se s tem pogovorom hvala ti!
''Nimam toliko časa, da bi se mi mudilo'' je izjavil A. T. In to mi je dalo kar veliko za premišljevanje.
Kaj je dobrota in kaj je dober človek? Se mi zdi, da nekdo, ki si vzame čas in ki nas sliši, ki se ustavi, dobrohotno sprejema in izžareva energijo. Dobrota
je naša zaveznica in zaupnica, ki nas nikoli ne zapusti in ne razočara. Pogleda, če je pot varna in nam z glasnim mijavkanjem pove kje smo in kam gremo. Sledimo ji in ona sledi nam vedno in povsod.
