O tem blogu
Niso za vsakogar ;) (PRIVATE CLUB)
Zapisi v tem blogu
Sprašujem se kaj našla bi, če bi prebrala misli ti
Nauči me navigacije ker plujem v temi
Skrivnosti...
Skrivnosti...
Sprašujem se kaj našla bi, če bi prebrala misli ti
Poslušam te dokler ne zapre zadnji nespečneš oči
Nočem da sanjaš sam
a ta umik sama dobro poznam
daleč pa tako blizu si
kot da te ni...
A nikoli ne izvem
kot da zvedeti ne smem
včasih le ječi
šepetanje v temi
Sprašujem se kaj našla bi, če bi prebrala misli ti
Nauči me navigacije ker plujem v temi
Nočem da
Ob oknu gledajoč to ravnico
redki žarki sonca gledajo ptico,
duša je brez teže, moja je, prazna
pripeta v večnost, meja več ne pozna.
Na pladnju obzorja je sonce, samo
senca oblakov pada k mojim nogam,
lebdi le na širini neba modrega
za njim ostaja teža bremena mojega.
Veš sonce, ni me več strah,
ne veš, kaj zapisala sem s stopinjami v prah !
Občutil v hladnem si jutru nežen vdih,
veš, čutila sem tvoj globoki izdih,
že davno pozabljeno je notno črtovje,
napisane kitice ne bo
Včeraj kot da ni bilo obstanka. Me je vleklo ven kot en magnet. Si reče: kaj ko bi jo manila na Lent??
In proti večeru jo popiham tja na Štajersko. Sem si šla ogledat Phil Collins Show.
Dobri so tile Peter Januš in ostala družba. Si zaslužijo en velik Aplavz....
Sem hotela prilepit eno slikico. Pa ne gre. Jo bo treb zmanjšat. Grem poskusit v sliko mat.
Ponavadi imam čisto prevelike fotke. Da vidim, če bo uspelo.
Srečala sem polno znanih fac. Gužva taka, da te kap. Vzdušje enkratno. Obvezno
Lepo in veselo moje je oko,
ne želim si, kar nikoli ni bilo,
nisem sama, a vendar brez poljubov,
le pogledov in rjavih oči polno objemov.
Niso več noči brez sna,
ni več kot morje norih želja,
a za vedno ostaja brez dna
neskončen in moj vodnjak želja.
Ne vračam se z jutrom v sanje,
ne skrivam sebe in ne tebe več vanje,
ker ti in jaz, oba v resnici živiva,
drug drugemu ob strani stojiva.
Polušam ljudi,vsak od njih govori,
da si le nebeška obljuba,
vendar tvoj smeh izpove mi v
1.
Sem kot grešnica
Spokorjena morda
Vseh neizmernosti
Naužita vsega
Segala skozi sanje
Več jemala
Kot želela
Nikoli grabežljiva
Le radovedna
Hlastaje se iskala
V vsem in povsod
Svojo srečo želela
Kdaj pa kdaj jo celo zaslutila
Jo morda zdaj imam?
Čutim vonj po njej
Kot po cvetu
Ki brsti
Hiti
Nori
V višave si želi.
Tu sem kot drevo
Ožarjeno v soncu
A v oči mi bode dejstvo:
Listi si želijo ostati.
Kot popek bel v življenje moje
tiho vstopil si obotavljaje.
Bil si plah, topel in prijazen
kakor ne utrgan cvet nakazan.
Ogrel moje mrzlo si srce,
s teboj dnevi dobili so ime.
Dolgo sem tajila v sebi,
priznala nisem, da prav ti si tisti.
Razburkal mirno si življenje,
zdaj v srcu mojem nežno je drhtenje,
Dan preveša se v noč,
duša prazna kliče na pomoč.
Želim le malo tvoje nežnosti,
dotika rok in ne brzdane strasti,
da skupaj uzreva jutranje zarje ples
v toplem objemu na
Bila sem kakor trd in čist kristal
in v dihu tvojem sem se raztopila,
bila sem gruda, ki še ni rodila
in v srcu tvojem sem pognala kal.
Vse sem ti dala in nič mi ni žal,
vem, kaj usode volja je in sila,
vem, kaj je teža, kaj so lahka krila,
vem, da le veter bežen si in val.
In če val si,
odnašaš vse, odnašaš moje mlade veje,
tja v temne globočine.
