Zakaj morajo biti ti dnevi tako neznansko dolgi,dolgočasni,prazni,kot da nekako ni nič vsebine v njih.
Zakaj ne morejo biti kot vsi ostali dnevi v letu,da vsaj ne mislimo na neumnosti in ne razmišljamo o tistem kar je nekje globoko skrito v srcu. Preveč časa in premalo dogajanja, zaposli moje misli s sanjarijami in zalotim se,da na trenutke poletim čisto kam drugam in tam kjer je moje telo ostaja zgolj praznina in lupina.Zakaj se mi zgodi da sem tu in sem tam,tam kjer si želi biti srce pa volja
Zeloooo dolgo že nisem pisala sem. Dajmo to malo popravit.
Vmes se je zgodilo kar nekaj zanimivih, pomembnih in razveseljujočih stvari, o katerih seveda ne bom podrobno pisala. A bistvo ostaja - dogajalo se je.
Včasih si poskušam predstavljati, kako zoprna moram delovati na tem forumu, ker ves čas jamram, a kot sem že zadnjič napisala, sem hodim v glavnem samo jamrat. To je moj "koš za odlaganje" slabe volje. Prejle sem prebrala stare vpise v blog in zadovoljna ugotovila, da so se nekatere stv
Glihkar stestirala .
Če lastnik bloga določi opcijo, da komentirajo v blog tudi gostje - ne samo člani LNFja, potem se pojavi okence za komentar. Na vrhu piše vpišite svoje ime, spodaj je okence za komentar , vse opcije od smehcov, barv, linkov
Danes sem bila precej razmišljujoče bitje. Zato so črkice kar letele na kup in nastal je sestavek, ki sem ga poslala po mailu človečkom, ki so vstopili v moje življenje in ga nekateri bolj, nekateri manj zaznamovali. Ker je odziv zanimiv in pozitiven in ker so nekateri mnenja, da bi bilo dobro, da bi tole še kdo prebral, sem se odločila za objavo tudi tukaj na svojem blogu.
Zadnje čase veliko poslušam o vezah, ki razpadajo....po letu, dveh,petih, devetih, trinajstih...o prepirih...o izd
Danes je prav poseben dan, ker se je v 91 letu starosti poslovila od mene najvecja carica na tem planetu - moja babi. Draga moja naj ti povem, da te imam rada, vem da si sedaj srecna s svojima dvema, mojo mami in stricem. Mislim letosnje leto se je noro zaokrozilo.
Moja diploma ti je prinesla tako veselje, da si videla, da si lahko v miru odsla, ves da bo z mano in nami, ki ostajamo za teboj vse v redu... Srecna sem, ker si nasla svoje in svoj mir... Hvala ti za vse, ker si bila moja sončnic
Pa ne moje ampak očitno so jo nekateri izgubili virtualno in v RL
Zdrahe so se iz lajfa preselile tudi na forum :xx!: nekateri so svoje frustracije in komplekse začeli (ponovno) stresati na forumu :xx!: "večplastni" in "mnogoosebnostni" subjekti
Sploh več ne prepoznam svoje okolice, vsak teden se nekje streljajo, mesečno v različnih spopadih umre več ljudi kot v "dolgi" vojni za Slovenijo, zahrbtnost, nizki udarci, dvoličnost, hinavstvo, ....
Veseli december veselju
ZMAGOVITA STRATEGIJA
1. Ne goji zlih načrtov
2. Vneto sledi poti
3. Neguj zanimanje za različne umetnosti
4. Spoznaj različne poklice
5. Ne govori o svojih poslih
6. Neguj zmožnost, da v vsem uzreš resnico
7. Zaznavaj tisto, česar z očmo ni videti
8. Ne bodi površen niti v najmanjših malenkostih
9. Ne ukvarjaj se z nekoristnimi dejavnostmi
Razširite svoje znanje, spoznajte pravico in krivico tega sveta; v stvareh prepoznajte dobro in slabo.Podajte se na steze raz
Zopet me nekaj hvata. Zopet zato, ker v tako čudno počutje zapadem vsake toliko časa...no, parkrat na leto; trikrat...štirikrat....mogoče petkrat....
Itak ni pomembno, kako bom tole definirala...ali je to depra ali karkoli drugega. Bolj pomembno se mi zdi, da najdem način, kako priti iz tega ven.
Ful so mučni taki dnevi...ko ti je vse brezveze, ko sam s sabo nisi zadovoljen, ko se ti zdi, da česarkoli se lotiš, je itak en veliki šit....za pikico na i še te pa pri duši stiska in prav zlahka
Zamišljeno kot nekaj vmesnega med Vesoljnim in Osebnim dnevnikom
Zgodbe, ki so predolge ali premalo zanimive za Vesoljni dnevnik in njegovo občinstvo, hkrati pa, mogoče, zanimive še za koga
Misli so mi ta trenutek temačne in verjetno čisto neprimerne za kakršnokoli "javno" pisanje, ampak .............. ne morem verjeti kako lahko nekateri podlo in zahrbtno ravnajo do prijateljev zaradi želje po lastnem uveljavljanju v nekem marginalnem svetu, ki je tako majhen da izgubiš več oseb kot pa
Kljub mojemu trudu se je zgodilo :xx!: konec se ni pričel po moji krivdi, a dokončna napaka je bila MOJA.In s tem križem na hrbtu se bom moral ubadati sam, če se sploh bom.
Rabil sem pomoč, nisem je našel v obliki, ki sem jo potreboval, samo moj trud je bil premalo, že samo začetek konca me je tako podrl in prizadel da se nisem več pobiral.Sama misel na konec zveze z edino žensko, ki sem jo ljubil bi me pokončala, ko pa je ona to omenila je bilo kot eksekucija.Tri dni sem bil zaprt v sobi i
Sem kar pozabil na moj blogec pa me je brskanje po LN spomnilo.Sicer mi sploh ni jasno zakaj je bil napisan in to celo tretji ali četrti po vrsti kljub neobjavljanju in neažurnosti zapisov, ki so itak dostopni samo peščici ljudi
Važno da me je spomnil.Moral bi ta vikend pisati, ker itak nisem nič počel, ždel doma in tuhtal kaj spet dogaja, ker se vsak vikend, ne morem reči skregava, ker to ni kreganje, ampak je vedno nekaj narobe in vedno se krivi mene bolj se trudim slabše je.Žal
Osho Sri Rajneesh
Medčloveški odnos je ena od skrivnosti. Ker obstaja med dvema osebama, je odvisen od ene in druge. Kadar koli se srečata dve osebi, se ustvarja nov svet. S samim njunim srečanjem nastane fenomen, ki nikoli prej ni obstajal. Skozi ta fenomen se osebi spreminjata, transformirata. Ko niste v odnosu z nikomer, ste eno; ko ste v odnosu z nekom, ste takoj nekaj drugega.
Ko ženska postane ljubica, ni več ista ženska. Ko moški postane oče, ni več isti moški.
Dete je rojeno, a
Zakaj sem s tabo? Je to ljubezen ali le učenje? Ne vem. Velikokrat sem jezna nate in velikokrat mi greš na živce. Ne izpolnjuješ mojih pričakovanj. Kolerik si. Včasih se mi zdi, da bi me lahko imel bolj rad. Recimo ta najina scena prejle. Kako se ti ne da nikamor na drink z mano? Štekam, da se ti ne da kar po različnih lokalih viset. Štekam, da ti je dolgčas v lajfu in se ti nič ne da. Ampak danes ni navaden dan. To obdobje ni navadno obdobje. Še včeraj si mi rekel, da se te izogibam zadnje čase
Danes je pa en tak, čuden dan. Po parih mesecih je to prvi petek, da ne šibam za Laibach.
Madona, se mi že pegla v glavi, če samo pomislim, da bom pa celi vikend doma. Človek se kar navadi na en ritem, poleg tega pa itak zmeraj komaj čakam, da vidim te moje človečke - ljubljanske srajce . Določeni osebki so mi res močno prirasli k srcu in hvalabogu, da obstajajo vsaj tulifoni, na katerih znam viseti tudi po dobro urco, da pomodrujemo o tem in onem…hja, ko si pa čez teden nič ne moremo v oč
(John Lennon)
Imagine there's no heaven
It's easy if you try
No hell below us
Above us only sky
Imagine all the people
Living for today...
Imagine there's no countries
It isn't hard to do
Nothing to kill or die for
And no religon too
Imagine all the people
Living life in peace...
Imagine no possesions
I wonder if you can
No need for greed or hunger
In a brotherhood of man
Imagine all the people
Sharing all the world...
You may say I'm a dreamer
But I'm not the only
Tole bo treba dat ven iz sebe, ker vidim, da še zmeraj boli, še zmeraj je v meni krivda. jokala sem, samo da sem par stavkov napisala.
Brez cenzure prosim ...
Boli me, da sem fukala, ko nisem hotela. da sem pustila dotike, ki si jih nisem želela. ne obtočujem tipov. Obsojam sebe, ki sem to dovolila. Čutim gnev do sebe. sem misčil, da sem to že sprejela...ampak je preveč!!
Uroš, ki mi je prvi prst notr tlaču, ko nisem hotela. Saj sem mu tudi rekla. 12 let sem imela!!! Proklet prasec! vem,