nataly's Blog

Opsala!!!!

hejjj!!

sem ti hotla glih prejle predlagat tole, tocno tole x!x - pa sem si mislila, da se bos zacela kaj izgovarjat.

Ne nič bat..

Sem razmišljala o čem bi sploh lahko..in evo..zdaj ste gotovi...vse moje bodoče in ex živali bodo v igri

nataly....bravoooooo..... ....

Ratalo je ja..

O soseda, Howdy! Saj ne da nam bi primanjkovalo zverin tukaj ampak takele so pa vedno dobrodošle.

oj, Nataly

super, da si ubodla tole

Hvala. Zdaj me bo verjetno - ni pa nič ziher - manj na dnevniku bom tule težila.

Živalce torej.

Pred leti sva s Š - jem gledala eno fajno oddajo o papigah. Mater sva se navdušila zanje. Papiga pospravlja mizo, pije alkohol, riše z otroci...Mi bi tudi takšno imeli..

In ima starejša takrat 7. rojstni dan. Jo tako previdno navdušujeva za papigo..pa bi ja papigo mela...ja bi....in hop...imava izgovor. Brž v zoo trgovino...hmmm potem pa gledava...ja čisto mičkene ne bi imeli..torej - skobčevka odpadla...(ker so takšno imeli sosedi in je samo vpila cele dneve) Naša papiga bo višek inteligence..

Zijava v kletke...ti, tisti rumeni pa naju tako gleda...full pametno...se spogledava - točno - tisto rumeno bi imeli.

Kakšnega spola pa je?? se še pozanimava...Ne vem...mislim, da moškega..je prodajalec zmeden in prilično nejevoljen. Moral je namreč ujeti ta stvor..nataknil si debele usnjene rokavice in med vriščem in krikom Ga ujel.

Iiiiiiiiiiiiiiiii kako je lepi...katere sorte je? Nimfa...joj....lep.

 

Se potem še moj inteligentno spomni: Naj vidim, kako klune! In nastavi prst ptiču pred nos..si ta ni dal dvakrat reči in ga kljune tako močno, da mu je košček mesa odgriznil...samo si slišal...aaaahhhhhhhhh in zadržan smeh..tako me je tiščalo, da bi se režala sredi trgovine, da me je kar na sekret...

Solze dobila v oči od smeha, moj pa od bolečine

Potem kupili še kletko - celih sedem tisočakov stala, pa vso hrano...in je bilo tole eno dražjih daril, ki jih je naš otrok dobil..

Privlečeva potem zverino domov.

Makaka tišina..

Cel blok vedel, kaj smo nabavili.

Se zaganjalo tole po stenah, vpilo, nič jedlo...in moj natakne usnjene rokavice ter ga poskuša ujeti. Rezultat? Preluknjane rokavice, ponovno kri na prstih, besen dedec(kaj smo za enega hudiča v hišo spravili) in izmučena papiga, ki ni hotela iz kletke.

Naj jaz probam(sem nekaj bila jako pametna)

Brez rokavic - ti bi se tudi bal, če bi kdo s šapami po tebi grabil..ga ujela in si ga privila k ustnicam. Ptiča hotela kap..kam me naj kljune? Srček razbijal..kljunil pa ni..

In v roku tedna je stopil na roko, poskusil kruh, nato meso(kdo pa še mara kruh)...nosil otrokom barvice, čez kakšen mesec prvič poskusil šnops in bil nato uro totalno pijan

In potem...se zgodi čudež.

Spimo. - sama iz nočne, mlajša spi zraven mene - po cele dopoldneve je prespala pri meni, kadar sem prišla z dela..papiga rine pod oddejo..me nekaj kramplje...mater si tečen...idi ven. Ga postavim na vzglavnik. Tu bodi!

Nič...rine pod oddejo..ok..pol pač spi tu, če že moraš..

Se končno razbudim - čas vstajenja odgrnem oddejo in šok...JAJČKA.

Piko znesel jajčko.

Pomota torej.

Piko - postane Pika...

Tole takoj novica dneva...samica je.

Gledamo vse tri (vključno s papigo) jajčko se čudimo, kot puran glisti...ja nič boš rabila moža...

 

In se kar odločimo - gremo do nečaka po njegovega(za ziher) samca - bil star že 15 let in vedno samo v kletki.

Pri nas je bila namreč kletka samo za spanje in hrano...odprta. Glavno dogajanje bilo na kletki.

 

Privlečemo še tega ptiča in potem smo se jokali od smeha...kakšno osvajanje, kako ji je pel...se priklanjal..ljubčke metal..in ona njega učila..jesti kruh, meso, piti iz kozarca..učila ga je ljubezni do ljudi..ga peljala na sprehod po stanovanju - ker ni upal leteti..mah...

In potem sta iskala gnezdo..

Jima nastavim škatlo - ter vato - obdelata tole in Pika znesla vanjo 12 jajč..

In valila sta oba.

Tako smo potem odkupili samčka - Jaka mu bilo ime..in imeli v momentu večjo nesnago, logiš..oglodane kote, kakšna noga pri pohištvu trpela, kakšen kabel bil precvikan, mah..ful dogajalo...

Iz vseh jajčk zvalila dva mladiča. Mogoče bi bilo še več, ampak gospa Pika se je odločila, da je ni žive sile, ki bi jo zadržala na jajcih. Prva hrana mladičem bil šmoren

Prvič videli kako hranijo papige mlade(ki so mimogrede grdi -ful, kot neke žabe)

...

...

Konec Pike bil takšen. Zaradi radovednosti njene je bila 2x na radiu Ptuj. Ušla skozi okno.

Prvič smo jo dobili nazaj(čeprav tam ful jokali,) v drugo pa ne.

Se mi je pa zdelo, da jo včasih slišim...in se bojim, da je v kletki..ravno tisto, kar ni marala..

 

Jaka je ful žaloval. Skoraj poginil - smo ga pod vodo tiščali, da je pil in podkupovala ga s keksi.

In potem se je blazno navezal na Š. Hodil za njim, skupaj sta gledala TV...in slabo prenesel vdor psa v hišo. Teriera Medota, ki sem ga posvojila...

 

In dobil tumor. zaradi njega izgubil eno oko...nato oslepel še na drugo..

Še popolnoma slep nam sledil iz sobe v sobo..imel zelo dobro vprogramirano orientacijo, točno vedel, kje so vrata, kako daleč mora..kje ima napajalnik, kje je krožnik..

 

In potem preselili v hišo..in lepega večera tiho umrl.

Jokali vsi v hiši.

 

Papig ne bomo več imeli. Kletko dali na odpad.

V hiši in ob vseh mačkah ter psu bi tole zdaj ne izpadlo dobro.

 

Jap.....je fajn tale blogec

 

 

Pismu, kaj bi rada da umrem, ko berem tvoje živalske .

 

Kok maš fajn duhovit stil pisanja, pa tko slikovit, da kar padem not ko v film, sem si točno predstavljala dogajanje v trgovini , Š-ja, ki je jasno junaško prenesel zadevo, pa speljal kot da je glih to hotel preverit , pa tebe kako se vmes komaj zadržuješ, da ne bruhneš v smeh .

Sicer pa vse skupaj, jasno neškodoželjno, tak zelo nasmejalni humor imaš, pa ne zlonamerni. Vedno rada vse tvoje misli prebiram, ker je vedno zanimivo in blazno smešno, pa vseeno še kakšno globje sporočilo zraven.

 

Tele živali ja, so pa tebi resnično na kožo pisane .

a ne da?

Vedno tudi zelo uživam zraven..in toliko se s temi živalcami dogaja...da s pravim navdušenjem prenesem tole na ekran.

Ob priliki sledijo hrčki

js tud čist padla noter.... ...nasmeja no in ganljivo....hvata ti, nataly....

joj, Nat... kolk super pišeš... bi se človek smejal in jokal hkrati...

Hvala tudi še Vama.

Za jokanje imam v misih nekaj čisto druga...bo prišlo tudi to na red

Sem malo žalostna te dneve. Mogoče bo zato tudi tale štorija malo takšna..ker kako se je pač končala ne more biti drugačna.

 

Tole bo šlo kakšnih 22 let v preteklost.

Takrat sem bila še doma - hiša mojih staršev stoji ob magistralki. Kar je pomenilo za moje živalce, da se neke starosti niso ravno učakale. Mačke - ker druga takrat nisem smela imeti(dobro prašiče in kure nisem ravno štela za domače živali - čeprav so bile razcrkljane in komaj čakale, da se poukvarjamo z njimi) - starša nekako psa pri hiši nista odobravala. Menda bi preveč pojedli...in kar je bila veliko večja nevarnost - pojedli bi jajca. To pa bi bila katastrofa svetovnih razsežnosti. Torej - nič psov.

Je pa mama tistih dob prinesla iz službe tri podganjo sive muce. Ena je posebej izstopala - bila tudi pametnejša od ostalih dveh, ki sta hitro našli pot na cesto ter pod kolesje avtomobilov. Zgleda, da je videla dogajanje in se ceste na daleč izognila. In premogla je čudovito dolgo temno sivo dlako -brez vsakršne proge, ter čudovite svetlomodre oči. Bila je lepotica. In pridna - nič kakala znotraj, zamijavkala, kadar morala na potrebo, se pustila v nedogled cartljati in celo noč prespala raztegnjena pod odejo. Zjutraj pa na lov. Lovila ne le miši - tudi podgane so bile redno na njenem meniju. Ter se s svojim ulovom vedno považila. Tako je že kazalo, da bo ena redkih mačk, ki se bo učakala starosti pri nas.

Je pa potem lovišče prestavila tudi k sosedovim. Kar je njim seveda odgovarjalo - tako pridna muca..in še tudi njim lovi. Dokler...dokler ni lepega večera sosed prišel domov pijan.

Mačko sem pogrešala v hipu. Nekako zaznala, da se ji je nekaj zgodilo. Me je mama, le nekako prepričala, da se bo pa mogoče drugi dan vrnila - in smo čakali. Vsi - tudi oče ima zelo rad živali..zjutraj prehodila ob cesti kar nekaj sto metrov, če bi slučajno naletela na njeno truplo. Vendar ničesar..

Mama se je medtem pozanimala pri sosedih, kjer so ji neradi povedali resico - s prigovorom - ne povedati Nat.

Kar je bilo seveda nemogoče, težila sem sto na uro. In potem izvem. Resnico o smrti sive muce.

Po svoji stari navadi se prišla považit s svojim plenom. Ker pa je bila miš še živa ji je v sosedovi kuhinji ušla. Sosed pa - inteligentno - namesto, da bi pustil, da muca ulovi miš nazaj je zgrabil mačko za zadnji taci ter treščil z njo po podboju.

Mačka bila v hipu mrtva. Z razklano glavo.

Novica je bila neverejetna. Tako neverjetna, da sem jo šla preverit.

Se postavila pred soseda - ki je že bil trezen toda z mačkom - in hladno izustila: Morilec.

Se zasukala in nekaj let ne spregovorila z njim niti besede.

Doma se razjokala in mama mi je morala obljubiti, da ne bomo imeli nobene mačke več.

Nismo je imeli.

Smo pa zato dobili psa..mešanko Lido......

Kar pa je že druga zgodba.

Sem bila včeraj s Carjem našim veličastvenim v pasji šoli. In ugotovila kaj??

Da je pes strahotno predebel. Pravi zavaljanec je..mater smo ga poredili v poletju. No, ne samo mi, ampak mi krivi..zdaj ga že pol Haloz hrani..sestra, pa soseda, pa mi..pes pa seveda vse požre ali pa shrani za hude čase in potem s takšnim užitkom ogloda tisto smrdljivo stvar, da je veselje ga gledat..

No, zdaj bo na dieti.

Jaz pa tudi(pa nič smrdljivih kosti ne glodam )

Kriza tole pri nas z mačkami.

Lisa -prva - je imela čisto tragičen konec - na začetku blogiranja tule, še nisem vedela kaj in kako je bilo z njo. Ustrelil jo je sosed. S pištolo. Ker jo je zamenjal za svojo. Pa zato, ker ga druga soseda gnjavila, ker mačke lovile njene piščance. Pa je sklenil temu narediti mir in red, vzel dedc pištolj in puf. Ni bilo več Lise. Da pa je to bila naša Lisa je ugotovil ko njegova mačka domov prišla. Ker kakšne je bila še ona sreče, je končala pod metki še ona. Imel pa dedc hudo slabo vest, konec koncev sem ga dober mesec dni non stop gnjavila, če je videl kje našo Liso. Pa kako dobra mačka je bila to. Pa kako pridna. Pa kako je potrkala, za not it. Pa potrkala po vratih za ven. Pa ko imela svoje ljubezensko življenje, je šla za teden dni od hiše, ker itak vedela, da ji bo pesjanar vse ljubimce pregnal. Skratka. Blazno dobra mačka. Ne ravno lepotica - naš gospodič ji je rekel, da je Dirkalna mačka(take, grde dirkalne mačke si nikoli nisem želel). Pa ga nismo vprašali - Lisa -zavržena mačka prišla k hiši in ostala. Vsake toliko pristala pesjanaru v gobcu, ampak smo se navadili. Pa pohodniki tudi.

Lisa imela štiri mladiče: enega ponesrečil pesjanar - naložil si ga v gobec in odšibal z njim (njo) v gobcu k sosedovim. Deca pa kriče za njim. Ni bilo šans, da jo spusti iz ust. Pol enkrat. Ko je mače že čisto mrtvo ležalo v gobcu.

Enega smo dali starejše sošolki(preživel, do prvega močnega srečanja z avti, cca eno leto ). Doma sta ostala Beno in Lisa - druga.

Lisa druga - izginila. Predvidevamo, da šla s pohodniki - glede na to, da jo je tistega dne gospodič neprijazno postavil pred prag - ker se fino počedila našim garaškim mojstrom (strop smo delali tisti čas). Niso bili zadovoljni.

Je bila mačkica posebna zato, ker prišla domov enkrat in "povedala" da so ukradli Benota. Dobesedno. In jaz sem jo razumela.

Pa ajd v avto in po Benota - tudi sem natančno vedela kje je..in je bil. Tipsona bilo na smrt sram, se zakljinjal, da bil prepričan, kako je to en divji maček, brez gospodarja...(glih ja).

Ampak, kakšne smo sreče - je Beno dobil mačjo kugo in poginil. Sicer pa lep whiskas maček bil to.

Lisa dva je tista muca z zeleno kapco na glavi - sem jo imela na fotki nekaj časa.

Lise ena(mame njune nimam v takšni obliki, samo standard)