Z vetrom mi pošilješ sončen dan...

In veselje me izpolni...

Kako rad bi sprejel ta izjemen dar

pa se meglice koj spustijo

in oblaki prihrumijo

zlovešče proti sončni strani

in nemočen opazujem,

kako se oddaljuješ...

vem, kako rad vzel

tvojo dlan v mojo in

razprl krila

ter odletel s teboj

v globoke širine neba

svobodno, kot ptica,

kakor ti...

Ne morem razpreti kril

četudi želja kriči v nebo

in srce razbija v donečih ritmih

ter morje besni in valovi butajo v stene

razvejanih misli

vprašujoče me pogledaš...

razpreš peruti...in odletiš...

Ostanem tam, med nebom in zemljo

in gledam za teboj...

in odidem

v srcu s teboj...

http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg