Pika Pikica's Blog (PUBLIC)

Tukaj zna bit pa še za Milekovo kaj poučnega branja ...no vsekakor se bom naročila na tole rubriko

prejle sem zatajpkala napačo. Prosim, za popravo.

 

Lp,

 

*sm že

Lubica,morš to kr sama popravt!

 

Tm levo dol greš na neki na p.... pol maš pa popravi opcijo not.

 

No, prvo bralko mam že. Zdrž do vikenda, pa pade kaka sočna zgodbica.

Ja kwa zdej? Kje je kolumna?

...kaj pa če sredin dejt opišem, a bo dost kul? Sm bla maw bizi, pa ni zneslo...lenoba, lenoba, zvesta ti bom do groba.

Imela sta prvi zmenek. Trajal je 3 ure in pol. Pogovarjala sta se vse mogoče. Vmes ji je povedal, da ve, da je njeno obnašanje le krinka in da je v resnici nežna, ranljiva in lepa. To jo je zmedlo. Prestrašilo. Na nek način ji je ugajalo, da je videl njeno dušo, na trenutke pa se je pred njim počutila gola. ''Kaj sploh hočeš?'', ga je v mislih spraševala. ''Pusti me na miru!'' Ko sta se poslovila, si je oddahnila. Pomislila je celo, da ga noče nikoli več videti. Ali pač? ''Si želim kaj več? Zakaj se ga bojim, hkrati pa ga hočem bolje spoznati? Zakaj ga občudujem, hkrati pa bi mu z veseljem primazala klofuto? Kam to pelje?''

 

Ženske in starejši moški. Zakaj nas privlačijo? Mogoče zaradi dejstva, ker se nam dozdeva, da imajo malo bolj razčiščene pojme in mogoče celo vedo, kar si želijo? Mogoče zaradi tega, ker nam dajejo vtis, da končno znajo uporabljati tudi zgornjo glavo? Mogoče se nam zdijo bolj izkušeni, zrelejši, pametnejši, boljši ljubimci? Kaj pa vem. Vsakega po malem.

 

Druga stvar. Zakaj se bojimo, ko nas nekdo res vidi? Mogoče zato, ker pred ljudmi nosimo masko, ki jo snamemo, ko smo res čisto sami in potem nam ni všeč, ko te nekdo le pogleda, psihološko prebere tvoje kretnje in ti pove kakšna si. Ženske vedno govorimo, da si želimo, da bi nas nekdo poznal do obisti, nam bral misli, ko pa se to zgodi, se počutimo nelagodno. Ranljivo. Majhno. Prestrašeno. In ponavadi zbežimo, odrinemo človeka stran. Kaj bo naredila ženska iz naše zgodbe?

ouyea baby kaka fajn kolumna hihi Pika Pika Pikica na i

wow, lepo napisano, Pikica

Hvala cocci...sej lahko kej komentirate, če se strinjate ali ne, pa vaše izkušnje?

No, je že čas za novi ''članek''. Idejo sem dobila na škorpijonskem mitingu. Pa prisluhnite.

 

 

Zakaj smo v vezah tako zamerljivi? Zakaj nam lahko prijatelji rečejo enako stvar kot partner, pa tega ne bomo vzeli za slabo? Zakaj ne povemo partnerju, kaj nas moti. Zakaj smo tiho in ob njegovih napakah ali stvareh, ki jih ne naredijo, mi pa si želimo, da bi jih, ostanemo tiho in se grizemo v sebi? A ne bi bilo lažje reči: ''Ej, Franci, moti me, ker umazane štumfe zabrišeš na tla in jih ne daš v koš za perilo!''. Mislim, da bi se z lepo besedo dal doseči marsikateri kompromis. Pa nam je kar pretežko. In potem v sebi gojimo zamere, ki z vsakim dnem postajajo večje in večje, dokler ne eksplodiraju partenrju v obraz in takrat se zveza ponavadi konča. Pregovor pravi: Beseda ni konj. Ali pač? Smešno, kako težko je izreči par nepomembnih stvari, ki bi nam lahko tako olajšale življenje? Kaj naj naredimo? Tvegamo ali še naprej molčimo in si postopoma uničujemo svoj notranji mir? Kaj pa, če bi vsaj poizkusili? Vsaj enkrat? Za vsak slučaj, če res pomaga? Najlažje je storiti ničesar. Pa je to najpametnejše? Vaja dela mojstra, pravijo. Vi mi povejte, če to drži.

samo nič kritiziranja in teženja. če se le da v zelo mirnem tonu in pomirjenem vzdušju in na diplomatski način, poveš kaj hočeš: Dragi, umazane štumfe dajaj v koš za perilo.

Dragi guest....nasveti so dobrodošli....sploh bi blo zanimivo komentiranje z moške strani. Zakaj takih reči ne opazijo in na kak način naj bi ženske dosegle kompromis, da bi bil volk sit in koza cela.

Zakaj to delamo? Zato, ker se nam zdi jezna ženska zelo simpatična.

A zato ti mene skos jeziš? Zanalašč?

...cudno, cudno...

Kva ti ni jasn, poba?

....fajn ,fajn tema.. ja in kaj pričakuješ da bomo mi komentiral..he he ..al da bomo kritiziral kar sami sebe..he he .. moški smo pač moški...

Vi sam priznejte, da mam prov.

Jah, Pika Pikica... vem kako to misliš... tudi jaz sem bla taka (nism povedala, kaj me moti, da ne bi užalila dragega), pol sem pa prebrala knjigo Moški so drugačni, ženske tudi od dr. Johna Graya in sem dojela point! V glavnem, zdej povem TAKOJ kar me moti al pa whatever, nima veze. pa pol me tip ene 10 min čudno gleda, ampak potem je pa OK, ker sva takoj na licu mesta razčistila. Ne pa, da skrivam v sebi, pa si mislim v stilu Sej bo... pol pa en dan pride pika na i in men pisker dvigne, tip me pa gleda... Ja, lubica, nism vedu da te tako moti.... Pol so pa fajti!! za brezveze.... Tko da bejbe, povejte vse sproti... moj majčken nasvetek... Sprva bo težko, ko pa enkrat idiš dober feedback, je pa kul..

A ne bi bilo lažje reči: ''Ej, Franci, moti me, ker umazane štumfe

 

Pikica pri iskreni zvezi ne sme bit kompromisov.

 

Moški štunfe mečemo na tla, ker jih pol naslednji dan mogoče še rabimo,če niso dovolj umazani, treba šparat vodo, ekologija pa to.

No, vidiš....moja napaka...bi mogla to z moške strani videt, pa sploh ne bi tazga butastega vprašanja napisala. Pač, nisem dedec.

kako bi bilo zanimivo, če bi se malo zamenjali...za kaki mesec bi rada vidla, kak bi moški odreagiral na skakanje hormončkov

Ja, a ne, Klarus? Da bi ženske metale umazano perilo po tleh, po pohištvu, pa prdele cel dan.

mal sem hitra, ne mislim da so španci posneli en svetovni film o tem....kako sem se js prerežala ob njem....sploh ko je bila menza

 

drugače majo pa nemci(mislimm vsaj ) en tak klub, kjer ženske spremenijo v moškega za en večer...to šele je fešta

Ah, kako to boli, ko ti je nekdo všeč, pa se ne zmeni zate. Sploh, ko ti pravi, da je vse vredu in da samo rabi čas, prepad med vama pa je vsak dan večji. Izogibanje postane vedno bolj očitno. Zakaj? Zakaj moški ne premorete toliko poguma, da nam v obraz rečete:''Oprosti, ne bo šlo. Ne morem več.'' Ali nismo vredne tega? Potem pa same v tišini trpimo, prežete s parajočo bolečino. Tako same. Tako ranjene. Razočarane. Spet.

Potem pa pride čas, ko na nas zopet posije žarek sonca, ko zopet ponosno dvignemo glavo in si rečemo:''Vredna sem veliko lepših stvari. Vem, da mi pripadajo.'' In zopet zaupamo. Zopet ljubimo. Zgodba je to pot mogoče malce drugačna. Vsaj na začetku. Toliko, da smo spet zaljubljene do ušes, polne novega zagona in upanja, da bo to pot boljše.

Pa je kdaj?