Skoči na vsebino

Tonks' Blog

  • zapisov
    21
  • komentarjev
    7
  • ogledov
    2.526

udomačitev konj


Tonks

31 ogledov

Moj hobi tekom zadnjih desetih let. Napisala kar nekaj člankov o tem. Enega še čakam, da objavijo. Tole pa malo naprej, v slovenščini, ker je že ravno napisano.

 

Udomačitev konj: Genetska sorodnost domačih in divjih konj

 

V zadnjem času se je število genetskih podatkov o domačih in divjih konjih zelo povečalo. Na voljo so podatki o današnjih domačih konjih (z različnih pasem s celega sveta) kot tudi o več sto ali tisoč let starih domačih konjih Skitov, Rimljanov, Vikingov itd.. Od divjih konjev so na voljo podatki za przewalskijevega konja, edino še do danes ohranjeno podvrsto divjih konj ter za več deset tisoč let stare divje konje s poznega pleistocena z Evrope, Azije in Severne Amerike.

Mitohondrijska DNK (mtDNK) se deduje samo po materini strani, zato nam omogoča rekonstrukcijo dogodkov povezanih z udomačitvijo kobil. Glavni značilnosti, ugotovljene na podlagi analize mtDNK domačih konj sta visoka raznolikost, vključno z zelo visoko raznolikostjo znotraj pasem , ter zelo pogosta prisotnost nekaterih haplotipov v številnih pasmah, ne glede na fenotip ali poreklo pasme. Menimo, da so bili taki, danes zelo pogosti haplotipi, značilni že za prve udomačene kobile. Zelo pogosti so bili tudi pri več kot dva tisoč let starih domačih konjih iz Skitije (današnjega Kazahstana) in od dva tisoč do tisoč let starih konjih Vikingov iz južne Švedske in Estonije.

Raznolikost mtDNK je bila zelo visoka tudi pri divjih konjih, še posebej, ko so bili v analizo vključeni podatki o divjih konjih iz Severne Amerike (z obdobja preden so na tem kontinentu izumrli, recimo stari od 50000 do 12500 let). Ti konji kot kaže niso bili vključeni v udomačitev. Kar se ujema s podatki na podlagi fosilnih ostankov, ki kažejo, da so ameriški konji izumrli, še preden se je začelo udomačevanje. V Evraziji naj bi, glede na zgodovinske podatke in podatke o fosilnih ostankih, obdobje od zadnje ledene dobe do udomačitve, preživelo manjše število konj iz dveh podvrst: tarpan in przewalskijev konj. Populacije divjih konj so šle torej skozi več "ozkih grl". Prvo je vezano na obdobje ob koncu zadnje poledenitve, ko je pred okrog 10000 leti prišlo do množičnega izumrtja številnih velikih sesalcev, in je bil zabeležen tudi drastičen upad števila konj zaradi spremembe klime in flore ter pretiranega pobijanja konj s strani ljudi. Drugo "ozko grlo" predstavlja udomačitev konj, v obdobju pred približno 6000 leti. Današnja še vedno dokaj visoka raznolikost mtDNK (več kot sto različnih haplotipov) kaže, da pri kobilah zmanjšanje ni bilo tako drastično, in da je bilo v udomačitev vključenih veliko število kobil.

Nasprotno je analiza markerjev na Y-kromosomu pokazala, da se je do danes ohranil samo en haplotip (samo ena linija žrebcev), kljub temu, da so uporabili običajno zelo visoko polimorfne markerje in v analizo vključili veliko število pasem s celega sveta. Že recimo v zelo majhni populaciji przewalskijevih divjih konj, so našli dva haplotipa, kar je enako število kot haplotipov mtDNK. Zato sklepamo, da se je mogoče udomačevanje konj (in ne samo reja ukročenih živali v oborah) začelo, ko so našli oz. vzredili s selekcijo žrebca s kakšno posebno lastnostjo, ki bi lahko vplivala na hitrejšo udomačitev konj. Drugače skoraj ni verjetno, da bi se ohranil samo en haplotip. V nadaljevanje udomačitve so bile potem vključene številne kobile z različnih koncev Evrazije (divje ali ukročene in vzrejene v oborah). Prednostno križanje kobil, ki so bile na voljo, z žrebci, ki so imeli take bolj zaželene lastnosti, bi zato lahko razložilo naglo rast števila konj v zgodnji fazi udomačitve, do okrog leta 2000 p.n.š.; kot tudi zakaj je tako hitro prišlo do diferenciacije v različne fenotipske skupine: v majhne keltske ponije v Veliki Britaniji, Zahodni Evropi in Grčiji, in v večje konje v arabskem tipu v Skitiji in ruskih stepah. Predvidevamo namreč, da so bile kobile z različnih geografskih in klimatskih območij prilagojene okolju, ter so se zato že razlikovale v morfoloških lastnostih.

1 komentar


Recommended Comments

Pridruži se debati

You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar ...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...