:xx!: :xx!: :xx!:

Tale zadnja polna luna v mojem znaku - levčku me je popeljala na neko pot do ponovnega spoznavanja česa si pravzaprav želim.

Hm...ja sej nekatere stavri že vem..., na avtocesti življenja pa se ti kar naenkrat nasproti na tvojem pasu zapelje nekaj avtomobilov, ki te prav konkretno prestračijo in se kar naekrat zaveš kako je življenje pravzaprav polno nekih pasti in vsaka stvar pa tudi, če je nasproti se vozeč avtomobil, ki se zgodi z namenom.

Ali le opozorilo... x!x

Ali nekaj novega v nahrbtniku znanja...

Mogoče le lučka za alarm, da je nekaj hudo narobe... x!x

Vse je pravzaprav v nas samih kako vse te prereke interpretiramo..Ali se začnemo ukvarjati s tem zakaj se to dogaja prav nam? Oziroma se sprašujemo zakaj in kako..in blabla bla...se sploh ne osredotočimo na pravi pomen prepreke, ki se nam je postavila po robu...Saj je tam z namenom...

kuku...smo se zbudili iz občutka samote in smiljenja samemu sebi...Če se zgodi, ko se zgodi...vsem nam se dogaja...

Par globokih vdihov in interpretacija v katero moramo vključiti predvsem sebe in naše zavedanje samega sebe. Smo sploh pošteni do sebe ali vedno iščemo neke izgovore zakaj je temu tako. V vsakdanu se zavedamo, da se še čevelj ne obuje brez muje...No...enako je pri vseh ovirah, ki se nam kot po tekočem traku postavljajo na avtocesti naše življenjske poti...Veliko energije je potrebne saj zlepa ne priznamo samemu sebi, da vsega ne zmoremo, vsega ne znamo in poznamo...in da veliko stavri naredimo narobe..Ego je v tej vlogi velikrat zamgovalec, toda ne zavedamo se, da če zmaga ego smo na slabšem mi.

Prizadanemo ljudi, ki jih imamo najraje in se potem sprašujemo zakaj ni vse tako kot bi si želeli. Že pet jezikov ljubezni govori o tem kako raznolik je jezik tistih, ki se imamo radi. Ni nujno, da bo ljubljena oseba razumela tvoj jezik. Meni osebno občutek pripadnosti in varnosti pomeni veliko, neki drugi deklici, ki je skozi odraščanje imela tega občutka dovolj ji več pomeni nekaj drugega. Zelo pomembno je poslušati sebe in še pomembneje je poslušati tistega, ki ga imamo radi...

Toda še vedno po vseh padcih in bolečih nočeh verjamem, da lahko z delom in poglablanjem v samega sebe doežemo vse kar si zaželimo. Vsak si zasluži drugo priložnost...Jaz dajem že tretjo, čeprav z nekim skepticizmom a vseeno z veliko žlico optimizma, ki me je skozi 28 let naredil točno takšno kot sem..Vesela sem, da lahko v jogi in v sami sebi najdem dovolj energije za vsakodnevni nasmeh, saj en nasmeh nariše drug naseh in to je tudi najboljše orožje za vsakodnevno borbo v današnjem svetu...

Da... ljubim a vseeno se zavedam, da idealov ni...delam na sebi in se še vedno zavedam, da tudi jaz nisem idealna saj z vsemi pmsji in jutranjimi urami brez kave nisem vedno nasmejana optimistka. Vem pa da sem jutri lahko še boljši človek in verjamem da bo tudi moja polovica enkrat spoznala, da ko začneš delati na sebi lahko gradiš na vezi in na vsem kar hoćeš. Pravzaprav lahko premikaš gore, če v to verjameš in si v prvi vrsti - najpomembneje - fer do samega sebe.

Res je...želim si občutka, da nikoli več ne bo napada name za stavri, ki jih nisem naredila...da mi ne bo krivica pokvarila večera ali dneva in da bo nekdo, ki ga imam zelo rada spoznal, da je življenje točno tako, kot si ga sami krojimo...

Kontrola samega sebe pa je prvi korak k večji povezanosti s samim sabo in egom, ki nam velikorat naredi kakšno zmedo. Toda tudi ego ni neukrotljiv...Meni je uspelo, verjamem da lahko uspe tudi moji polovici...

Shakti