Vstopil si v moje življenje nepričakovano. A bil je pravi čas. Čas, ko sem se začela prepuščati Življenju in dopuščati, da me vodi, kamor je potrebno. Morda nisi bil prvi člen v verigi na-ključ-ij na moji poti, a vsekakor eden od najpomembnejših. V tistem trenutku sem potrebovala prav to: nekaj vzpodbude in zavest, da nisem ničla, da imam talente, le pravo orodje moram dobiti v roke, da jih izkopljem iz globin svoje zavesti. In ti si znal izbrati ravno pravo orodje zame, čeprav se najverjetneje tega nisi niti zavedal. V tistem obdobju, ko sva so-bivala, so nekateri od mojih skritih talentov vzbrsteli. A ni se še pokazalo, kaj bo nastalo iz brstov: listje ali cvet, ali pa bo vse skupaj pobrala pozna slana. Ti si svoje poslanstvo opravil, prebudil si sokove v spečem drevesu in odšel prav tako potiho, kot si se pojavil. Zatem so se znašli v bližini tisti, ki so v nabrekajočih brstih videli obet cvetenja in jim nudili prav tisto, kar je bilo potrebno. Vseskozi pa sem želela, da bi ti, moj Učitelj, videl, kaj je nastalo iz neuglednega vejevja, v katerega si verjel. Morda je zdaj čas, da prideš okoli in vidiš rezultate skupnega dela. Morda imam tudi jaz sporočilo zate. Dobrodošel!