Hm...
Vem, tu pisem samo se o mojih ljubezenskih tezavah in o mojem vrtiljaku custev, ki stalno vozi. Nikoli ne odneha. Zadnje tri mesece se sploh ne poznam vec dobro, v enem dnevu sem sposobna zamenjati toliko razlicnih obcutkov, vse od jeze, ogorcenja, obupa, zalosti, ekstaticnosti....
Prevec zame, da ne bi bila potem cisto na koncu z mocmi. vsak dan sproti.
In danes sem ugotovila kako me se vedno prizadane ko ga vidim. In kako hitreje in intezivneje se menjavajo obcutki v tistih sekundah. Ampak med njimi ni ljubezni. Ljubezen obcutim samo takrat, ko nisem soocena z njim. Ali imam res iluzije? Ali ne znam biti objektivna?
Ne znam prebolevati...vem...in vse me sesuje....vem.
2 komentarja
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.