čebelica01

Živijo Mitja, super, da ste prenovili LN forum. Malo sem na hitro pogledala nastavitve in zaenkrat nisem najdla nobene napake. Če jo najdem bom javila. Sicer pa LN forum je postal totalna sahara. Niti @Marsa se ne prijavlja več. Kaj se dogaja? Imam pa 2 pripombe, kot prvo me moti, ker ni opcije, da si lahko skrit kot član foruma in kot drugo me moti, da poleg srčka like je tudi dislike, ker dislike je vedno povzročal same kregarije in čisto nič drugega.

Ko grem zdravniku in mi napiše zdravilo. Pa reče, da, če ne bo boljše naj pridem nazaj. In jaz uporabljam tole zdravilo in mi ne pomaga nič. In se odločim, da bom probala narediti en čira čara z mojimi rožicami. In 3x sem si tole naredila in stvar je bila rešena. Takoj je delovalo. Moje super duper rožice.

Ko me pokliče sister, pa reče .... a bi me prišla iskati na letališče v Benetke ob 23:0 zvečer? Jaz.... a se zajebavaš? Ona.... ne res, ker drugače ne vem, kje bom prenočila ..... Jaz .... dej naslednjič vzemi karto za 3 ponoči .... Ona .... hehe razumem, da je zoprna ura, ampak pač tako je prišlo sorry Jaz .... ok bom prišla, kateri dan? Ona .... hvala, ti bom še javila točen datum Jaz .... ok, ajde ciao Ona ... ajt ciao Ja takle imamo .....

Ko se zakačim ob trnje in teče kri. To se mi pogosto dogaja, ker je v naravi velika trnja. Ko imam veliko prask po rokah in po nogah, ponavadi pustim in čas zaceli rane. Nič si ne dam na rane .... no včasih si dam alkohol, ampak redkokdaj. Včeraj sem si dala prvič na rano trpotec in me je peklo kot, da bi si dala alkohol. In mi je postalo takoj jasno, zakaj so v starih časih uporabljali trpotec za rane. In res trpotec pospešuje celjenje ran. Pa tudi hematome od udarcev hitro zaceli. Jaz trpotcu nikoli nisem dajala ne vem kakšne pozornosti in šele zdaj ugotavljam, kako je to super rastlina. Cela rastlina je zdravilna, pa sveže liste lahko žvečiš, ko jih najdeš v naravi. Trpotec je zakon!

Ko jo jebe politiko. Me ne zanima.

Hoja brez obutve, nogavic po odpadlem hrastovem listju, travi, blatu, mahu, pa po mrzlih in ostrih kamnih itn. Za na konec sem še objela kot koala veličasten bor. V mojih mislih je na površje priplavalo vprašanje, koliko let si potreboval, da si se razvil v takšnega lepotca?! Bil je fascinantno ogromen. Imela sem občutek, da sega do neba. Zaprla sem oči in se poizkušala povezati z njegovo energijo. Umirjeno sem dihala in skozi nosnici je zasidral vonj po lesu in smoli. Za danes je bilo 15 minut dovolj.

Ko se zjutraj dragi zbudi, on vstane prej kot jaz, pa reče .... zunaj pred vhodnimi vrati te čaka ena metla s srčki. Jaz nisem bil, pa reče v hecu .... kaj imaš ljubimca? Pojma nimam kdo mi je tole prinesel .... sumim na mamo ali pa na sestro. Ko sem videla metlo s srčki nisem mogla zadržati smeha hehehe. Ja, danes je valentinovo! Dan zaljubljencev.

Danes sem bila v trgovini New Age v Trstu. Prekrasna trgovina. V takšni trgovini bi še jaz delala. Trgovina ima takšno energijo, ki človeka pomirja. Sploh nisem hotela iti ven, ker je notri tako lepo in prijetno. Trgovke so rekle, da ljudje, ki še nikoli niso bili tukaj, da jih je na začetku, kar malo strah vstopiti v trgovino. Vsega po malem imajo .... nihala, kristale, eterična olja, tarot karte, raznorazne knjige o astrologiji, tibetanske posode, šamanske bobne, amulete, talismane itn. Največkrat se ustavim pri knjigah o astrologiji, pa tudi tarot karte me energijsko pritegnejo. Pogosto zaidem v to trgovino, ko se nahajam v centru Trsta. Ampak grem bolj za dušo, ker cene so astronomske.

Brez marele, brez kopuce .... le jaz in dežne kaplje v spokojni tišini v objemu narave! Naslednjič si bom še čevlje sezula ....

Danes sem šla z dragim v Umag. Lepo je bilo. Že celo večnost me ni bilo v Umagu. Kako so ga preuredili in polepšali. Fuuuul so razširili parkirišča in park so naredili. Stojnice so bile včasih pri lokalih. Zdaj so pa na drugi strani. Pa veliko so tudi naredili za kolesarje. Izboljšali so tudi razsvetljavo. Najprej sva šla na čaj in pol na sprehod ob morju. In srečala sem nekdanjo sošolko iz srednje šole s prekrasno psičko. Ja svet je majhen!

Ko se človek vpraša, da zakaj imajo indijke tako lepe lase in se začne informirati o temu, pol človeku postane slika jasna. One imajo prav rituale, obrede o negovanju las in to gre iz generacije v generacijo. Masaže lasišča, vaje za lasišče, maske, olja, zelišča. Pa one segrevajo olje preden si ga vmasirajo v lasišče in nad tem sem bila, kar malce presenečena. Pojma nimam zakaj ga segrevajo ..... In seveda tukaj je tudi genetika. Mi pa za takšno negovanje las nimamo časa... gremo hitro pod tuš, pa si damo balzam in šampon in to je to. Nam to življenski ritem onemogoča. Mi drugače živimo. Jaaaa, slika je jasna! Malo sem vprašala tudi mojo frizerko kako je z olji pri lasiščih, pa mi je rekla, da se olje ne daje v lasišče. Hmmm .... mislim, da to ne drži!

Halloween - noč čarovnic. Ko sem jaz hodila v oš, pa tega nikoli nismo praznovali. Letos je pa šla nečakinja s prijateljicami od vrat do vrat oblečena v kostumu čarovnice in s torbico v obliki buče, kjer je prosila za sladkarije. No, mi tega nismo imeli. Danes sem se zbudila ob 3 zjutraj, nisem mogla spati, pa sem vstala, vzela papir in barvice in začela risati. V ozadju sem pa imela ptičjo sinfonijo. Pojma nimam, kaj sem narisala in, ko sem vprašala nečakinjo na kaj jo asocira, je rekla.... to je starka. Morda pa res!

Dragi že nori, da moramo iti na Pokljuko, ker je na FBju videl, da je tam ogromno lisičk. Že lani smo bili na Pokljuki in tam ne mislim več hoditi, ker je taka gužva, da se človeku zmeša.

Se moram pohvaliti ..... Pred dobrimi dvemi meseci sem naredila horarno karto z vprašanjem za enega fanta in danes zjutraj me kliče, pa reče .... zadela si u polno .... Pa še takrat se spomnim, da mi je kontriral, ko sem mu govorila, da kaj se bo po mojem zgodilo. Pač govoril mi je, da mu je ful všeč in, da to je nemogoče. Počasi napredujem ......

Domy je dobre volje. Jah, ni dežja. Indijansko poletje??? Pohajam, nabiram, sušim, kuham, prodajam ..... Jutri grem malo pogledati, če so kakšne gobe. Ampak po mojem jih ni, ker ni dežja. V petek grem pa nabirati medvedove hruške. Orehov pa tudi nimam nič. Jih moram kupiti. Včeraj sem v knjižnjici srečala biušega. Pa nisem vedela, kaj naj naredim ..... Al naj ga pozdravim, al naj ga ignoriram, al kva naj naredim. Pa je on rešil mojo dilemo, ker me je pozdravil kot prvi. In zvečer mi je napisal sporočilo .... lepo te je bilo videti po dolgem cajtu. Nisem mu odgovorila! Med nama je bilo, kar turbulentno.

Vsi neki pri določeni starosti pričakujejo zrelost in resnost. Blablabla. Znam biti tudi zrela in resna. Ampak sem tudi otročja, nagajiva, igriva, navihana in tak. Še dragemu včasih malo ponagajam. On se pa jezi hehehe.

Ko se dobimo s prijateljicami v lokalu in upalimo debato o cigaretih, da če nas moti, da partner kadi. Moj dragi ne kadi. Ampak moj biuši je pa kadil in me je precej motilo, ko je prišel domov in smrdel po čikih. Jaz sem precej občutljiva na vonjave. Me je pa tudi zanimalo, da kako nato gledajo moški in, da če jih moti, če partnerka kadi, pa da so oni nekadilci. Pa sem vprašala dragega, da, če je imel kdaj kakšno biušo, ki je kadila in, da če ga je motilo. In je rekel, da ena njegova biuša je kadila na skrivaj. Ampak, da jo je takoj zavohal in, da ji je enkrat rekel, da on se ne misli kušvati s pepelnikom in pol nikoli več ni smrdela po čikih in, da ga vonj po čikih moti. Še dobro, da jaz ne kadim.

Ko mi dragi prinese domov drnulje in pol razmišljam, kaj naj naredim z njimi?! Sicer so bile že temno rdeče, kar pomeni, da so zrele. Ampak tudi, če so zrele, jih ne morem jesti, ker so preveč kisle. Pa sem si rekla, ja nič .... bom naredila sadni sok. Pa sem najprej izkoščičila drnulje (zoprno delo). Pa, saj bi lahko drnulje samo stresla v posodo, pa dodala malo vode in jih kuhala do 20 minut, da bi lažje odstranila koščice. Ampak, če jih kuham pol zbledijo vitamini in minerali. In zato sem se raje malo potrudila in se odločila, da si ne bom pomagala s kuhanjem. Problem je, ker, ko delam sok iz drnulj, se mi sok vedno začne peniti v sokovniku. In zato moram pol sproti odstranjevati peno in dodajati vodo. No, tokrat sem dodala tudi breskvo, hruško in banano. Soka ni bilo več v sekundi. Takoj sva ga popila. Ja, čas je za nabiranje drnulj. Bo treba ponovno u hosto s košaro. Kmalu bodo tudi robide.

Spet sem imela pizdarije, ker je en model parkiral na parkirišču, ki ga plačujem jaz. Sem pofotkala avto in sem šla na policijo in to 2x in sem zahtevala, da naj mi povejo ime in priimek od lastnika, ki je parkiral na mojem parkirišču. In so neki začeli nakladati, da ne morejo in, da naj se obrnem na odvetnika. Blablabla ..... Pa sem šla do enega gospoda, ki vse tam pozna. Ampak ga ni bilo. Njegove cifre pa tudi nimam. In sem razmišljala, kaj naj naredim ..... pa pride ena gospa in rečem ..... oprostite, kaj vi veste čigav je ta avto? In reče, ja vem in mi pove, kako bi lahko prišla do lastnika. Sam pol sem bila malo zbegana, ker nisem vedela ali moram iti levo ali desno. In grem jaz gor po štengah in srečam eno gospo, ki jo poznam in vprašam še njo in me pospremi do vhodnih vrat. In pol je takoj spizdila, ker ni želela, da se ve, da je ona tista, ki je povedala. Potrkam jaz na vrata, ker dindon ne dela in nič. Čakam, čakam in nič, a slišim otroke. Še 1x potrkam in čakam in končno se vrata odprejo in pred mano je stala ena gospa, ki je bila pokrita z ruto (muslimanka). In ji pomolim pod nos fotko od njenega avta, ki je parkiran na parkirišču in rečem.... je to vaš avto? In ona, ja ..... in jaz, to je moje parkirišče, ki ga jaz plačujem. In ona .... bom povedala možu. Zgodba zaključena! Jutri bom šla preveriti, če je parkirišče prazno. Če bo avto še vedno tam.... to bo šele pizdarija. Zadnjič ena babnca, zdaj muslimani .... pa kva je to? Folk si lasti parkirišča, plačujemo pa drugi. Pa kje smo? A smo čist znoreli? Če nimajo parkirišča, pa naj najamejo parkirišče in naj si ga plačujejo. Na mojem pa ne bodo parkirali, pa, če se na trpalnice postavijo. Nema!

Ko človek najprej zapelje porscheja na čist drugi konec naselja in pol gre iskati pleskarja z ženinim avtom, ki vozi opel corso, da ne bi mislil pleskar, da so bogati in, da ga ne bi fajn udarili po žepu. Pa, saj razumem no ......

Ko me oseba x kliče in reče..... živ, a mate dež? Jaz: ne pri nas ne dežuje, ampak mislim, da je pomota. In vrže dol.

Na terasi sedim, slišim le škržate in murne, ki godejo. Vidim pa ptice, ki obletavajo teraso. Sumim na netopirje! Prej je malo deževalo, a ni bilo panike. Taka prijetna tišina je zunaj. Prav sede! Berem knjigo. Človek, ko jo bere, pa ne more biti resen. Ful je smešna!

Danes okrog poldan sem razmišljala, kaj naj naredim za kosilo. Pa sem si rekla, kaj pa, če naredim juho od koprive, ker se glih nahajamo v obdobju, ko se nabira kopriva. Ne pomnim, da bi jo kdaj naredila. Pa iščem recepte, da kako se jo naredi in vsepovsod piše, da kopriva mora biti sveža. Pa sem si rekla, ajoj, sveže koprive nimam in kaj zdaj? Okrog bajte je nimam. Če želim imeti svežo koprivo, jo moram iti nabrati u hosto in lokacija, kjer raste kopriva, ni glih blizu. Moram iti gor po hribu in čez grič in čez kamne. In pol spet nazaj čez kamne. Jaoooooo ...... ni se mi dalo. Ampak sem zagrabila škarje, rokavice, vrečko, obula sem si teniske in gas. Nabrala sem nekaj koprivnih vršičkov in šibala nazaj domov. Moram reči, da, ko sem naredila juho od kopriv, sem bila presenečena. Nisem vedela, da je tako dobra. Odlična je! Probajte jo narediti! Dodala sem tudi malo krompirčka v juho in namočila sem gresine. Njamsi, njamsi! Pol sem pa še naredila krompir v kosih, naravni zrezek in solato. Za sladico je bil .... gelato! Za večerjo pa bo .... skleda solate! Zdaj jo delam. Jaz rada uporabljam zelišča v kulinariki. Mami pa tega ne mara. Ne da se ji packati. Ona nabira zelišča samo za čaje.

Zadnje cajte vsi neki srečujemo pujse. Ja, jih je veliko. Preveč! Najprej frenda s sosedo, včeraj jaz in danes mami. Da takoj, ko je slišala, da so pujsi v bližini, je pospešila in šla domov. Ampak sem ji povedala, da, ko jih sliši, da so nekje v bližini, naj tudi kaj glasno reče in se bodo oddaljili. Kot prvo, kako naj oni vedo, da se ona nahaja na določeni točki, če je tiho in nič ne reče in kot drugo, ona je na njihovem teritoriju in ne oni na njenem. Danes, ko sem bila v naravi, je nekaj ornk zaropotalo na enem drevesu in sem mislila, da je kakšna velika ptica, a je bila veverička, ki je skakala iz veje na vejo. Kako so to ljubke živalice. In ravno tam v bližini, je postavljena moja krmilnica za ptice. Sumim, da jo je veverička najdla in da kakšen semenček, tudi ona vzame. Vem, da veverice rade hodijo na krmilnico. Aja, in tudi košuto sem videla.

Ko me frenda kliče in reče, včeraj sem šla s sosedo nabirati šparglje in sredi poti 5 metrov pred nama sta stala dva pujsa in smo se gledali, pa sem se spomnila nate, da kaj si mi rekla, da kaj narediš, če jih srečaš in sem malo zažvižgala in je delovalo..... oba sta zbežala in to hitro. Je rekla, da so se ji malo zašibila kolena od strahu, ker sta bila velika pujsa. Eeeeeh, jaz sem tudi včeraj videla pujsa v gozdu, ampak je bil daleč. Malo sva se gledala, pol sem malo zaploskala in sem rekla alo alo in je šel hitro stran. In tudi srno sem videla. Jaz si vedno rečem, da ne smem pozabiti, da sem v gozdu. Imamo pa srečo na primorskem, da nekih nevarnih divjih živali ni na obali. Jaz ne bi hodila v naravo tako pogosto, če bi bili recimo medvedi in volkovi na naših koncih.