čebelica01

Odgovori bodo ostali v prijateljskem krogu med štirimi stenami.

Ko grem u hosto in slišim, da precej v bližini nekaj šelesti in zdelo se mi je kot da slišim stopinje. Najprej sem mislila, da je kakšen človek, ki nabira šparglje. Gledam v tisto smer, a ne vidim ničesar. Pol pa slišim tisti tipičen zvok, ki ga imajo pujsi. Pa sem malo zažvižgala in sem slišala, da se oddaljuje. Pujsi so plašni. Se bojijo. Sem šla preveriti, kako je s krmilnico v gozdu, ker je pihala močna burja in da je ni slučajno prevrnilo in odneslo. Zgleda, da je vse ok!

Hehehehe ..... kaj si pa mislila, da bova snemali? Kar z besedo na dan. Reci! Drugače pa ja, s frendo sva že šle v akcijo in bomo videli, če bo uspelo. Če ne bo, pol bo pa treba počakati na pozno jesen.

Ko me pokliče ena frenda in me vpraša, da, če ima moj fotoaparat vgrajeno kamero za snemanje? Pravi, da rabi službeno en posnetek od divjih ptic iz gozda. Da bi ona postavila krmilnico sredi gozda in ko bi ptice začele obiskovati krmilnico, bi jaz to posnela. Hmmmmm ja, ne vem, če je tole ravno primeren letni čas, za tole potezo, ker sedaj bodo imele ptice zunaj vedno več hrane na razpolago, ker bo vedno topleje. Tole bi bilo bolj pametno narediti pozimi, ko bodo imele ptice manj hrane in posledično bodo ptice bolj pogosto obiskovale krmilnico. Po mojem to narediti spomladi, je brca u temo. Ne bo uspelo. Lahko pa vseeno probava ...... Je pa treba iti tukaj step by step.... najprej je potrebno najti primerno lokacijo, kjer ne hodi veliko ljudi, pol se postavi krmilnico in treba čakati, da jo ptice najdejo in da začnejo hoditi na krmilnico in pol bo morda prišlo na vrsto snemanje ..... Je pa tko, da tle pri meni, nikoli ni bilo postavljenih nobenih krmilnic v gozdu tako, da tega ptice niso navajene.

Ko se znajdemo pri meni doma same bejbe in čvekamo ...... Teme moški, ljubezen, sex, nezvestoba, ljubosumje, prijateljstvo moški-ženska itn. Kako smo si različne. Pa pade vprašanje ..... kako je s kontroliranjem telefonov, sporočil, socialnih omrežij, majlov od partnerja? In sledi. Kaj pa analni sex .... ste kdaj probali? In sledi. Kaj vas najbolj rajca? In sledi. Ste kdaj uporabljali spolne igračke? In sledi. Ste že kdaj poljubili z jezikom nekoga istega spola? In sledi. Povejte kakšno skrivnost, ki prekrivate partnerju? In tako naprej ...... Fajn je bilo .... veliko smeha.

Jaz tukaj ne mislim, kaj preveč filozofirati. Sem ZA evtanazijo. Enkrat bom tudi stopila do kakšnega pravnika, ker želim vedeti, da če jaz lahko podam pisno željo, da če se mi kaj hudega zgodi kot npr smrtna bolezen, koma, demenca itn, da naj me peljejo v Švico in da naj me dajo pod evtanazijo. Moram vprašati kakšnega pravnika, kako je glede tega in če je to možno .....

Zadnje cajte me kličejo neke čudne številke. Kosovo, Češka, Litva .... Mah!

15 stopinj pod nulo? In čez dan imate tudi pod 0. Me pa zanima, kako se ta mraz čuti? Na obali nimamo nikoli čez dan pod 0. Pri nas na obali imamo morda čez celo zimo vseskupaj 1 teden okrog 4, 5 stopinj čez dan, ponoči pa pade morda do -3. Ne bi mogla živeti tam, kjer je strupen mraz. Blažena obala. Dež, pršenje, megla, mraz ..... ne hvala! Dolenjcem nič ne zavidam. Ste pa vi najbrž že navajeni tega. Se mi pa zdi zanimivo, ko praviš, da ko sneži, telo občuti mraz malce drugače. Da je recimo mraz bolj znosen. Z dragim greva rada na Jezersko, ko je sneg in res sprehod po zasneženem gozdu je nekaj prečudovitega. Kot sem že povedala, meni je to užitek. In vse okrog so pobeljene gore, ki segajo do neba in številčni so tudi gamsi. Lepo je! Je pa snega vedno manj! Enkrat morava na Jezersko tudi spomladi, ker tam je narava .... stoj in glej! ***** Drugače sem pa jaz čist zeliščarsko razpoložena. Preživim, kar nekaj časa v naravi in nabiram rastline. Moj najlepši letni čas je pomlad. Ko vse diši po cvetočih drevesih in sonce prijetno greje. Šibam jaz v gozd ..... jutri bo dež in mokro.

Ja, jaz ne vem, kakšne temperature imate v povprečju tam na Dolenjskem čez zimo. Kolikokrat gre pod 0? Ja, morje daje neko pozitivno vibro. Včasih se grem usesti na pomol, zaprem oči, prazne misli in samo uživam ob vonju morja in šumenju morskih valov. Morje pomirja ... Če pomislim, da tujci naredijo preko 1000 km, da pridejo na morje, a primorci ga pa imamo vsak dan pred nosom in nekateri nočejo uživati in plavati v morju. Recimo jaz imam rada morje in sneg. Oboje! Mislim, da mora biti užitek iti na sprehod po zasneženem gozdu. Ko ti snežinke padajo po obrazu, vonj po snegu, rdeča lica in pravljično zimska narava. Je pa zagotovo kaos v prometu, ko sneži in žlobundra.

Kakšna gužva je v Izoli. Noro! Sem morala čakati pred spuščeno rampo, ker so bila vsa parkirišča zasedena. In še lokali so nabito polni in tudi restavracije. In še čakali so, da se kakšna miza sprazne za jesti. Z dragim sva komaj našla eno prosto mizo. Vikendaši so navalili na primorsko.

Sem imela neverjetno srečo, da ravno takrat, ko sem odhajala proti domu, je glih una šjora odpeljala s parkirišča in sem jo videla. Kakšna sreča, pa to ne moreš verjeti. Če jo ne bi videla, pa ne vem, kako bi prišla do te osebe. Bi najela detektiva, da jo izsledi. Pa ni to prvič, ki se mi je to zgodilo. Folk parkira tam, kjer je prosto in jih ne briga čigavo je. Sredinca, pa že dolgo nisem nobenemu pokazala. Se je pa to v mladih letih, kar dogajalo.

Pridem in vidim, da je nekdo parkiral na mojem parkirišču, ki ga plačujem jaz. Pa si rečem, morda ima pa goste .... ga pokličem in vprašam in reče, da ne. In začnejo se kletvice .... utripičkematerine Ok slikam registracijo in grem na policijo in povem, kakšna je situacija, pa mi rečejo, da oni tukaj ne morejo ničesar in, da naj se obrnem na advokata in, da naj tožim tisto osebo. Pa sem si mislila .... jebeš advokata, ne mislim zapravljati denarja zaradi tega in moram nekak pogruntati, da kateri mona parkira na mojem parkirišču. Grem u štrcuno nakupit stvari, se odpravljam domov in vidim, kako ena šjora z avtom zapušča moje parkirišče in stopim po gasu in ji zaprem pot. Stopim ven iz avta in rečem ..... kdo ste vi ime in priimek? Tisto je moje parkirišče in jaz ga plačujem. Nobene pravice nimate, da zasedate moje parkirišče. In se začne neki zagovarjati, da so ji dali napačno številko in blablabla. To mene ne zanima, zdaj pa pojdite, da vas ne tožim.

Eh, jaz včasih zaidem, ko grem na dolgo pot ....

Ko treba iti na letališče v Benetke ob 19-tih zvečer po mamo in pol nazaj domov. Za nazaj klepetava in padeva v meglo in greva skozi tunel. Pa že to mi je bilo sumljivo, ker, ko sem šla proti Benetkam, nisem šla skozi noben tunel. Ampak sem si rekla .... ok greva dalje in pol se počasi začnem ozirati okrog sebe in vidim alpe, pa si rečem ..... pa kje sva pizda? Tukaj nekaj ne štima. Pa še slabo se je videlo, ker je bila megla in tema. In mami reče ..... sva nekje u rovtah. Ko sem videla okrog sebe alpe, moja prva misel je bila, da greva proti Avstriji bemumast. In zagledam pred seboj tablo Tarvisio/Trbiž in mi je takoj postalo jasno, da sva blizu Slovenije. Ampak na napačnem koncu. Pol sem najdla odcep za proti Trstu in sva šle domov. Sva prišle domov okrog 23-tih. Sem bila presenečena, da kako vozijo Italijani. Oni ponavadi divjajo. Zdaj pa so vsi vozili počasi in previdno. Noben ni divjal (morda zaradi teme in megle). Lahko noč!

Ko me pokliče prijateljica in reče, da je njen sin že 2x padel s skuterjem, ko je šel v šolo in da čuti okrog sebe veliko nervoze in me vpraša, da kateri planet nagaja? Ja, Uran je v kvadratu s Soncem. Samo mirno in previdno in bo vse v redu.

Se sprašujem, koliko resnice filtrira preko virtuale .... Se mi je že zgodilo, da sem koga osebno spoznala, ki je komentiral na istem forumu kot jaz in priznam, da v večini primerov sem bila pozitivno presenečena. Npr sem si naredila en vtis o določenem človeku preko virtuale, pa sem si rekla ..... ehhhhh ta je pa ena koza smotana in pol sem jo spoznala osebno in sem ugotovila, da sem se krepko zmotila. Se pravi virtuala je maska??? Zej, recimo z Domy bi se po mojem čist fajn zaštekala. Pa obe sva tehtnici. Se pravi, imava podobno energijo. Je pa tako, da jaz takoj človeka energijsko začutim, če sva na isti valovni dolžini ali nisva. Čitam po spletih, blogih, da ljudje iščemo in se navežemo na ljudi, ki so nam značajsko podobni. Jaz mislim, da to drži v določenem merilu, ampak ne čist. Če pogledam sebe.... prijateljska sfera ..... ja, večina ima meni podobno energijo. Imam pa recimo eno frendo, ki sva si kot noč in dan .... totalno nasprotje. In dobro shajava. Jaz sem bolj umirjena, ona ima pa sršene v riti. Kar se pa tiče ljubezni ..... hmmmm ...... Poznam veliko parov, ki so si totalno nasprotje. Eden je bolj umirjen, ta drugi je pa kot živo srebro živahen. Nasprotja se privlačijo!

Ja, vijolic še ni. Ni še niti popkov. Treba še malo počakati. Rada bi naredila vijoličin sirup. Ampak ne bo zneslo, ker vijolic ni dovolj. Škoda! Po mojem mora biti vijoličin sirup odličen. Danes sem pofotkala širokolisnati beluš in navadni brin in se sprašujem, kako je lahko mami zamenjala ta dva grma?! Ok, oba imata iglice in temno modre plodove. Sam razlika je evidentna in navadni brin ima močan, oster vonj, kar širokolisnati beluš nima. Kako so dobre brinove jagode, ko so zrele. Sladke so! Sam jebelacesta, jih je pa težko nabirati, ker brin ima zelo ostre iglice. Sem odtrgala 2, 3 jagode ..... aja, takoj so se mi zarile 3 iglice v kožo.

Pred dobrim mesecem, me pokliče mami po tel, pa reče ..... živjo zeliščarka (v hecu), opazila sem, da imam malo prhljaja, priporočaj mi kakšno zelišče, prosim. Pa rečem, rožmarin pri prhljaju dela čudeže. Jaz sem si vsak dan rožmarinov čaj masirala v lasišče in po dobrem mesecu ali morda kaj več, nisem imela več prhljaja. Ampak nekje sem prebrala, da je rožmarinov prah še boljši proti prhljaju. Potrgaš nekaj vejic od rožmarina, ločiš listke od vejic, listke daš v multipraktik in dodaš malo soli in vse skupaj zmelješ v prah. Ta pripravek si nežno masiraš v lasišče, počakaš kakšno minutko in pol lase spereš s šamponom in to počneš od 2x do 3x na teden. Je pa res, da se rožmarin ne priporoča svetlolascem, ker rožmarin potemni lase. Razen, če človeka ne moti, da se mu potemnijo lasje. No, mami se je odločila za rožmarinov prah in čez 20 dni me pokliče in mi reče, da nima več prhljaja. Rožmarin je top proti prhljaju. Mi je pa takrat tudi nekaj povedala, kar se mi zdi zanimivo in sicer, da, ko si je vmasirala prah v lasišče in počakala minuto, je začutila toploto po celi glavi kot, da jo nekaj greje in ni vedela, ali je to zaradi masaže, ali je to učinek rožmarina in, da ona si vsakič, ko gre pod tuš masira lasišče. Ampak to se ji ne dogaja. Pa sem ji rekla, da rožmarin je dost močna zdravilna rastlina. Včeraj sem šla s frendo na pijačo in mi je potarnala, da ima prhljaj in, da ne ve, kako naj se ga znebi, pa sem ji izstrelila kot iz topa ... probaj rožmarinov prah! In sem ji rekla, da naj mi javi, če je z rožmarinovim prahom uspela odstraniti prhljaj. Danes je tekma Hrvaška - Danska v rokometu. Je že v teku ..... dajmo sosedi.

Jaooooo ne sprašujte me, kaj pravijo zvezde ..... Lahko pa samo rečem, da karta potrjuje to, kar pravijo stave.

Nekaj sonca, vlaga, blato, luže, pa potka, ki drsi in treba paziti, da ne štrbunkneš po tleh. Pa se ustavim pred tem grmom in gledam njegove plodove. Pa si rečem, kaj pa je tole? Najprej sem pomislila na rdeči dren. Sam pol sem si rekla, da to ne more biti rdeči dren. Ampak to je skoraj zagotovo navadna kalina. Listopadni grm s plodovi. Plodovi so neužitni. Zakaj nima takih jagod brin? Lepe, debele in velike, da bi jih človek lahko nabiral z levo roko. Pa še svetijo se kot, da bi jih nekdo zglancal. Zadnjič je mami pojedla enih par plodov od ostrolistnega beluša, ker je mislila, da je brin. Pa čeprav nima vonja po brinu. Treba paziti pri teh stvareh. V naravi je še vedno vse mrtvo in pusto. Ja, zima je, topla zima. Regrat je v cvetu.

Ja, jaz imam, kar tesen odnos z nečakinjo. Jaz recimo takega odnosa nisem imela z nobeno teto in stricem. Vse je bilo bolj na hladno in na daleč. Po mojem je bolj pogost tesen odnos med vnuki in babicami/dedki. Z babico sem pa imela special odnos. Uffff kako me je razvajala. Za novo leto sem bila doma. Ob polnoči sva šla z dragim na balkon, nazdravila in si ogledala ognjemet na daleč. Še dobro, da ni deževalo.

Nečakinja je bila na obisku. Sem ji dala enega cmoka na ličko, pa reče .... zakaj si mi dala lupčka? ..... jaz: ker te imam rada. Mi jo razvajamo in cartamo .... starši so pa steber in jo tako vzgajajo, da bo postala močna in samozavestna. Neverjetno, kako je pozitivno naravnana. Mi sister pripoveduje različne zgodbe, da kako njena deklica reagira, če jo kakšen nesramen mulc proba užaliti. Pa kako je duhovita, včasih mi kar solze pritečejo od smeha in ličnice me bolijo. Ne vem po komu ima tole, ker njena starša nista taka. Njena pozitivna aura je nalezljiva. Jaz, ko jo vidim, me kar potegne. Kuhava, riševa, pleševa, pojeva in se igrava .... no, včasih se tudi malce spreva, ker je lumpa in nagaja hehehe. Danes je šla domov in jaz sem si naštimala pomirjujočo glasbo in zvoke narave, vključno z dežnimi kapljami, ki padajo na listje in oceanskimi valovi, ki butajo ob obalo, ..... In začela sem barvati mandale Jin in jang in probam začutiti njihovo energijo .... preciznost, natančnost, potrpežljivost, koncentracija, da ne zgrešim odtenka barve in mirna roka. Včasih moram, kar 3x vdihniti, ker črte so tako zelo tanke in tako zelo skupaj, da takoj lahko kiksnem. Kreativnost se nadaljuje. Aja, SREČNO 2023!

Ja, pri moških treba biti direkten, ker drugače ne razumejo. Sicer pa, pri meni doma poteka čistilna akcija. Sem spraznila vse predale in omare v kuhinji in jih fajn spucala in premazala s premazom za leseno pohištvo. Koliko prahu in umazanije. Jutri nadaljujem ....

Ko se zjutraj zbudim in rečem dragemu ..... jaz bi se rada poročila ....