Janja! Kot bi pisala moje misli. Še pred kratkim se mi je to dogajalo. ISTA, totalno ISTA stvar (do besede). Pa še vedno se mi, venar vedno poredkeje. Hvala bogu, ker tisti filingi so prav grozni. Nekomu nudiš vse, plešeš okrog njega, mu posvečaš vso pozornost, delaš le stvari, ki so njemu všeč itd... Sedaj počasi spoznavam, da ni center sveta, da so tu še otroci, da sem tu še jaz... Lažje je. Lažje zame, za otroke in seveda tudi zanj! Sedaj mi včasih prav paše, da kam gre, ali da grem kam jaz.... Lažje mu tudi povem stvari, ki me motijo na njem! Vse je vedno lažje.... Odvisnost žre energijo! Velike zasluge gredo tudi njemu, ker me je naučil tega, da ne moreva biti večno zlimana skupaj.... Res je v redu človek, enkraten do mojih otrok, enkraten do svoje hčere in enkraten zame.... Srčno upam, da bom čisto splavala ven iz tega in da bom spoznala, da je itak vedno z mano, pa čeprav ne fizično! LEP DAN VSEM! Uf sem se izpovedala!