Natasha

Moji naj vonji: Jagoda, marelica, višnja, vanilija, sveže pokošena trava, les, morje, jasmin, mandarina, pomaranča, cimet, med, melisa, limeta.... - sladko njaammmmmm Ni mi pa všeč vonj večjiga dela rož; nagelj, vrtnica, šmarnica, španski bezek in v glavnem močni vonji... Ali obstaja kakšna teorija o razvrstitvi tipov oseb, po vonjih (mislim, komu kaj diši)? kakšen stavek, ha, ha

toreeeeeeeeeeeek Sem v službi. Popoldne. Vroče in soparno je kot v kotlu tu pri nas. Direktor tolk vlaga v te klime, pa vsakič je slabše. Ampak voljo še imam, če že glih za delo ne, pa za surfanje po lunci (osvežujoče). Poten pozdrav od kuhane!

goli, kosmati, bradati, nasmejani in srečni

Vsem, ki ste mi s svojimi nasveti in mnenji sporočili na to temo, se iskreno in prav lepo zahvaljujem in ugotovila sem, da se resnično ne bom več toliko bremenila s tem. Vpisala jo bom v še en krožek in tudi meditacijske vaje sem ji pokazala. Pogovarjala se bom z njo še več in ji tudi posvetila v tem njenem pubertetniškem obdobju več časa za poslušanje in nasvete... Vi ljudje delate čudeže in jaz se spreminjam (pozitivno) zaradi vas! HVALA VAM KER STE! P.s. Lea, resnično sem narobe prebrala tisto o kapitulaciji in kalupiraciji. V službi sem in včasih površno preberem, ker se vedno oziram okoli, da me kdo ne dobi, ha, ha! Hvala lepa za opozorilo!

Tamara! Še enkrat ponavljam, da se najina mnenja tako ujemajo, da je to že skoraj nemogoče. Veš, da sem ravno s takimi podobnimi besedami razložila mojemu partnerju. Sama sem popolnoma takšnega mnenja in kot praviš ti, tudi sama nisem strokovnjak za te zadeve. Vprašala pa sem zato, ker moj včasih prav paniko nažene zaradi tega in sem mu tudi obljubila da bom vprašala za nasvet vas.... Z veseljem mu bom dejala; " no, sem ti rekla!" (ha, ha...) Tamara, prav razveselila si me z mnenjem, ki je potrdil mojega Lepo te pozdravljam!

Tud mene je kar zapekla vest, ker tudi jaz doma sama obrezujem sadovnjak in tudi vrtnice sem lani oskubila na čisto. Emilija, potolažila si me, s tem, da vidim, da nisem edina, ha, ha.. Sicer pa mi moja jabolčka za nove frizure vsako jesen poplačajo, tudi hruške in češnja (ki sem ji lani tudi dobesedno odrezala glavo) in tudi trta, pa ribez in kosmulja, pa josta in tudi vrtnice imajo čudovite mlade poganjke.... Res je, da nikoli nisem gledala tega na tak način - drevesom žagati glavo, Bog moj, kako se to grozno sliši....

Ko že omenjamo retoriko; jaz imam grozno tremo ob javnih nastopih (srce mi razbija, postanem lila, ne rdeča in zadihana kot da bi ravnokar pritekla iz Triglava). To mi dela težave tudi pri spoznavanju novih ljudi. Pomoje je to mal povezano z samozavestjo. Potem poleg vsega grozno pozabljam besede in to včasih najbolj enostavne. Enostavno sredi stavka začnem iskati primerno besedo za nadaljevanje. Po drugi strani pa zelo rada pišem in tudi lažje komuniciram preko pisane besede kot verbalno. Tako sem tudi odkrila internet in razne čveke in seveda naš Forum (hvala bogu - komuniciram). Mi gre pa včasih res kar pošteno čez nerve, ko se ne znajdem v kakšni novi družbi in tudi veliko časa mora preteči, da se navadim družbe in da z njo sproščeno komuniciram Kar pa se tiče naučenega blebetanja - se mi zdi tko umetno in s sploh s takim človekom bi verjetno najtežje komunicirala.

1. Trenutno sem v službi in ravno sem prišla iz stranišča in sem se spet spomnila te teme, namreč, pri nas v fabriki imamo tista stranišča, kjer je zgoraj luknja in spodaj luknja, tako da vse slišiš kaj se dogaja v teh straniščih. Zanimivo, kako nekatere ženske lulajo prav previdno in "potiho", da jim iz napihnjenih trebuhov ne uide kakšen zrakec. Kako smo fine (z mano vred) - čeprav sem se že ogromno znebila te sramežljivosti.... Kar mora ven, MORA VEN! 2. Brala sem Astro - svaka čast, zakaj bi mogle biti ženske "DAME". Pa sem se spomnila, da je prdniti v kadi prav užitek, ko ti po hrbtu zlezejo smrdeči mehurčki zraka in se potem razblinijo v nič.... P.s. Če bi me zdej moje ožje sodelavke, tašča in mami slišale ali brale verjetno jim ne uidejo besede :"pujsi prekleti"

Šeherezada, tud jaz sem nekaj slišala! Sej prov!

Jec, lep pozdrav! Takoj mi je padla v oči tvoja tema, zato, ker tudi moj partner jeclja. Vendar pri njem opažam, da bolj jeclja, kadar je razburjen ali kadar mu je "nerodno" ali kadar malo preveč pogleda v kozarček. To izhaja iz šoka od njegovega tretjega leta. Mami ga je redno vozila k logopedom, ki je predlagal, naj kar se da veliko prepreva (v mladih letih). Zanimivo, kako ne jeclja ko poje. Prav nič! Kljub logopedovim terapijam pri svojih enaitridesetih še vedno jeclja! Pa nisem hotela to povedati, hotela sem povedati, da se je on tega kompleksa znebil in da ga to niti ne moti več tako. Mene pa sploh prav nič, nasprotno včasih mi je prav simpatičen... Jec, želim ti iz vsega srca, da bi dosegel, kar si si zastavil, le da bi bil zadovoljen, to pa zato, ker vem, kako je, če ima človek kompleks... Lepo te pozdravljam! P.S. Ali mogoče ve kdo (kar jaz osebno ne verjamem) če je jecljanje lahko dedno, ker njegova triletna hči včasih pojeclja. Meni se je to govorjenje (ob prestajanju svojih otrok v tem obdobju) zdelo normalno, dokler se moj partner za to ni zasekiral? Hvala lepa za odgovor!

Ko vas pokliče LJUBEZEN, ji sledite, čeprav je njena pot strma in težka. In kadar vas vzame v svoje peruti, se ji prepustite, čeprav vas utegne meč, skrit med njenim perjem raniti. In kadar vam govori, ji verjemite, četudi vam njen glas pretresa sanje, kot vam sever pustoši vrtove. Kajti tako kot vas LJUBEZEN krona, vas mora tudi križati. Pripomore vam k rasti, a vas tudi oklesti. Tako kot se vzpne do vaših višin in vam boža najtanjše veje, ki trepečejo v soncu, bo prodrla tudi do vaših korenin in jih stresla tam, kjer se oklepajo zemlje. Kakor žitne snope vas zbira k sebi. Omlati vas, da bi vas razgalila. Preseja vas, da bi vas rešila plev. Melje vas do čiste beline. Zgneta vas, dokler ne postanete voljni. Nato vas izroči svojemu ognju, da bi mogli postati sveti kruh za božjo gostijo. Toda, če v svojem strahu iščete zgolj miru in užitka v ljubezni, je bolje za vas da si zakrijete svojo goloto in odidete z mlatišča ljubezni v svet brez letnih časov, kjer se boste smeljali, a ne iz srca, in jokali a ne izjokali vseh solz. LJUBEZEN daje samo sebe in jemlje samo sebe! LJUBEZEN ne jemlje v posest in noče postati posest. Zakaj LJUBEZEN ZADOSTUJE SAMO LJUBEZNI!...... .....Ljubezen ima samo to željo, da izpolni samo sebe. Toda če ljubite, a ste polni želja, naj bodo vaše želje takšne: - STOPITI SE IN POSTATI ŽUBOREČ POTOK, KI POJE SVOJO PESEM V NOČ - SPOZNAVATI BOLEST PREVELIKE NEŽNOSTI - RANITI SE S SVOJIM LASTNIM RAZUMEVANJEM LJUBEZNI IN KRVAVETI VOLJNO IN RADOSTNO - PREBUDITI SE OB ZORI Z LAHKIM SRCEM IN SE ZAHVALITI ZA NOV DAN LJUBEZNI - UMIRITI SE OB OPOLDANSKEM POČITKU IN RAZMIŠLJATI O ZANOSU LJUBEZNI. - VRAČATI SE NA VEČER S HVALEŽNOSTJO DOMOV IN ZASPATI S HVALNICO NA USTNICAH IN Z MOLITVIJO ZA LJUBLJENEGA V SRCU.... (Khalil Gibran - PREROK) Kako ga rada berem, zato ga delim tudi z vami!

MOJE SRČNE ŽELJE: 1. LJUBEZEN, MIR, SLOGA, PRIJATELJSTVO, ZAUPANJE, SPOŠTOVANJE v ožji in širši okolici 2. Korajžo, da pustim to prekleto službo, ki me poneumlja in začeti delati tisto za kar sem sposobna in nadarjena in kar bi mi bilo v veselje 3. Rada bi videla celi svet in ga pokazala tudi svojim otrokom! 4. Rada bi imela kopalnico veliko 80 m2 (ne se smejat, to je res) 5. Rada bi si kupila bas kitaro in se že enkrat začela učiti 6. Rada bi malo več volje in korajže za zadnje tri želje! 7. Rada bi bila malo manj nervozna! Tko, izkašljala sem se, KONČNO!

Jest bi pa še mal namazala Helenco Blagne, pa plemenitega JelinĆIĆA, pa še kakšno Rebeko Zadremano, pa SEBIstjana, pa uf.... nehala bom, veš kolk jih je še - zmazkov!!!

za Plastenkota pa za Dimsija

28. aprila 2003 Tako pomladno se počutim. Razganja me kot že dolgo ne. Kar poletela bi... Pa čeprav sem popoldne v službi, pa čeprav je zunaj tako lepo vreme, pa čeprav imamo tukaj v firmi tako zadušljiv vroč zrak - MI JE VSEENO; DANES JE MOJ DAN! Evo, pravkar sem vam poslala vsakemu malo pozitivne energije in toplih misli! LEPO MEJTE!

Jaz meso jem (ko ne mislim, kaj jem). Bivša partnerica mojega sedajšnjega (uf, a kdo šteka) je že nekaj let vegica. Njuna hči, doma pri njej ne je mesa (ker ga pač ni na jedilniku) pri nas doma ga konzumira in mamica nima nič proti temu, kar se mi zdi prav. Baje, da se v mesu dobi železo v neki posebni obliki, ki ga v drugih živilih ne dobiš in da tudi to telo potrebuje do neke mere. Nimam nič proti vegijem, niti proti meskotom. Saj se je človek rodil kot mesojedec, kaj ne? P.S. VSE KAR IMA OČI, ODGOVORNI LJUDJE NE JEDO - govorijo prakristjani. Uppps, morda pa je vse to res! Eno špinačko pa en sočen zrezek, pa mal krompirčka in solatke, pa še kakšen slasten desert si privoščite.... Kar pa ne marate, pa vržte s krožnika kakšnemu lačnemu kužku....

Moj dragi pravi (hej malo kruto): Dokler ne bom probal leva, je zame prašič KRALJ ŽIVALI!

Jebela cesta Pokowc, bolj te berem, bolj si mi všeč, ha, ha! Tako popolnega človeka redko kdaj (razen v ameriških filmih) srečaš, vidiš, slišiš in bereš! Svaka čast!

Nekoč mi je neka ženska gledala v oči in mi govorila o mojih prejšnjih življenjih. Poleg tega mi je ob vsakem življenju povedala še kaj sem od tam prinesla v to življenje (npr. okoli leta 1840 sem bila (moški) prevoznik premoga nekje v Zasavju. Imel sem baje ogromno družino in nisem se kaj dosti brigal zanje. Na stara leta sem odšel v nek gozd, kjer sem živel sam do smrti. Spregovoril nisem leta. In še danes mi diši premog (kar je res) Še nazaj sem bila v nekem indijanskem plemenu (indijanci me grozno privlačijo) kot neka varovanka otrok. To pleme je bilo zelo ogroženo, zato smo se non-stop selili. Mene pa je bilo vedno strah za te otročičke, da ne bi katerega izgubila. V to življenje sem ta strah prenesla, ne zdržim pol ure, da ne bi preverila svojih otrok, ko so zunaj (prav paranoična sem - tudi to je res) Potem sem bila nekoč, baje, hči premožnega zdravnika, ki "dobro" zdravil le tiste, ki so mu za to "dobro" plačali. Borila sem se za pravice revežev. Ali sem jih priborila, ne vem. Toda še danes me socialne stiske in to, da skoraj nihče ne naredi NIČ za to - ubija. Ali sem naivna, ali pa je bilo to res, verjetno ne bom nikoli zvedela, ali pač? P.S. Tako imenovani Dejavu-ji se mi pa dogajajo ful!

Pozdravljeni! Prijatelji, če ima kdo kaj "cajta" naj si ogleda SIOL Forum (tema UDBA.NET) prav zanimive debate... in pa spletno stran Mladine (pravtako forum UDBA). Sorry, ker vam ne znam posredovat direktnih naslovov. Mal me zaje..... tehnično znanje računalništva... Če pa mi kdo na hitrico pove, kako to gre, mu bom zelo hvaležna. Sončka vam pošiljam pa še eno marjetko za lep dan!

Meni je mami vedno govorila: "Pri denarju se vse neha!" in "Izogibaj se prepirov okoli denarja!" Tega se res kar držim. Pri nas mesečno porabiva skoraj dve celi plači za stroške (ali je majhna plača, ali pa ne znava z denarjem). Iz lastnih izkušenj pa vem, da ko gre vse narobe, s tem mislim tudi na dodatne VELIKE stroške in ko že misliš, da ni poti, da bi zvozil - se kar vedno nekaj pokaže - in stvar zlaufa naprej. Veliko sreče vsem z denarjem ali brez

HOJLA PRDEČI! Mene pa bolj zanima, zakaj je nekaj tako naravnega postalo TABU. Vsi ljudje prdimo, tudi ženske, bobnar! PAR PRDCEV NA DAN ODŽENE SEDEM ZDRAVNIKOV STRAN, pravi moja stara mama!

ASTRA, tud jaz se rada pocrkljam in slišim kakšno lepo sladko besedo na moj račun in ko se mi zahoče tega, jaz kar rečem.... Sicer, pa so moški tako ali tako iz drugega planeta - in prav je tako. Če ne bi bilo tako, bi bilo preveč dolgočasno.... Za boljše razumevanje moškega spola, vam nekaj pošiljam (seveda, če mi bo ratal) ŽAL NI MI RATAL, NEKEJ MI ŠTEKA. RAČUNALNIŠKO TEHNIČNE stvari mi gredo bolj slabo izpod rok. Bom vprašala in ponovila vajo! Do takrat pa LLLLLLLLLP

MALO JE ZDRAVO, VELIKO BOLI!

TITO TITO TITO TITO TITO TITO TITO TITO TITO TITO TITO TITO TITO JOSIP BROZ TITO JE ZAME ŠE VEDNO CAR!