Lunatica

hvala za informacijo

že od malega sem v svojem sanjem svetu, ker sem osamljena in mi misli kar nekam zbežijo...že od malega nobene pozornosti. Nisem nikoli bila odvisnik od droge, priznam pa, da sem odvisnik od ljubezni, od tiste kemije,ki je pravzaprav kot droga. Živim samo takrat,ko sem ljubljena, drugače pa spet odplujem v svoj sanjski svet, kjer me nihče ne more prizadeti, tako kot me je on, ko je samo hlinil ljubezen, da je imel streho nad glavo dokler je bil na vozičku, ko je shodil in začel delat, pa mi rekel adijo...Ne vem katera oseba bi potem lahko bila toliko trdna, da jo to ne bi prizadelo. Če pa sem, sem pa samo ljubezenski vampir, dvomim, da energetski.

če drugi tako mislijo, pol bo že držalo...jaz ne znam oceniti kaj sem in kaj nisem, je pa res, da se mi nekako ne da odrast, življenje odraslih je dolgočasno, polno napetosti in odgovornosti

saj to je zgleda tudi nauk, ki se ga lahko naučim iz tega razmerja

tudi jaz sem mu dala več, kot sem privoščila sama sebi. In to moram popraviti.Enkrat moram začet gledat sebe kot prvo(postati vsaj malo egoista).Ne nameravam se komu smiliti, saj sem dajala sama, drugi so me še prepričevali, naj ne dajem toliko(v vseh oblikah), pa sem vseeno naredila po svoje. Še enkrat poudarjam, da nisem tukaj,da bi se komu smilila, ampak da preberem vaša mnenja, ki mi pomagajo pri razrešitvi določenih konfliktov o sami sebi.

saj se, ampak žal mi je časa oz. sem kar jezna sama nase, da še vedno mislim nanj. Mislim, da če bi ga srečala v živo, da bi padla v nezavest...toliko še čutim do njega.Žal.

zame je narkič tud tisti,ki se ne pika,ampak je na travi, speedu, koki, lsd, pa še kakšnih drugih tabletah

Da objasnim. Nikoli ni bil na igli.In tudi, ko je stanoval z mano, ni užival ničesar(ker je bil na vozičku z zlomljenimi nogami) in se ni mogel gibat, da bi sploh prišel v stik s kakšno drogo. Na dom mu je niso prinesli, ker je moja mama vedno doma in vidi,če kdo pride.. Denar je pa šel zato, ker sem morala finančno podpirati oba, mislim gospodinjstvo, kakšni drinki v kafičih, največ sem pa porabila za bencin za njegovo rehabilitacijo. Tja kamor sem ga vozila, je kar ene 50km od nas. Zdaj pa ne vem o njemu ničesar več, ampak najbrž je že spet kaj poskusil, če ne druga vsaj alkohol...

za začetek bom koristila kar brezplačno obiskovanje psihologinje, ki dela na koncesijo, ker me je to moje "žrtvovanje" privedlo do finančnega dna. Vedno sem imela denarja zadost, zadnja izkušnja z bivšim partnerjem me je pa drago stala, huje kot najdražja delavnica. Se moram tud iz tega kaj naučiti...

Klarusu bi povedala, da jo imam zelo rada, čeprav sem enkrat naredila grdo napako in mi jo je oprostila. Cmok za razumevanje

jao,spet sem napačno napisala,to pa je tista vznemirjenost o kateri sem ti danes govorila in totalen pad koncentracije

a pol sem rezervni Jezus?:)

Mene pa zanima kateri kamen je zame, kozoroginja, ascedent rak in luna v škorpijonu?Predvsem za večjo samozavest, za obrambo pred tujimi energijami in priti depresiji.

Naj povem še, da sem bila v mladosti dost bolj pogumna oseba, enkrat sem zapustila službo za nedoločen čas in odšla v London v neznano, ter tam živela pol leta. Mogoče pa samo pogrešam nepredvidljivost in pogum, ki sem ga z leti izgubila?

Glede na to, kolikor zadnje čase razmišljam o sami sebi, sem prišla do zaključka, da živim skozi druge ljudi. A je za to stanje kakšno ime?))) Namreč sama sem precej zapečkarski tip človeka, pravzaprav imam dve osebi ena je mirna, druga je divja(ampak ta divja se sprošča večinoma samo v sanjah) Gotovo se sprašujete kako to mislim... živeti skozi druge ljudi. Da objasnim: opažam, da sem vedno živela skozi partnerjevo življenje in zato verjetno tudi iskala vedno mlajše,polne ciljev in moči. Se še spomnim kako me je zvijalo v trebuhu(trema), ko je imel bivši solo koncert na kitari...sam ni imel nobene treme,namesto njega sem jo doživljala jaz.Nikoli nisem bila nevoščljiva, vedno sem se veselila uspehov drugih,kot da bi jih doživljala sama, sama se pa v resnici nisem premaknila nikamor.Kot en second life... Mogoče sem pa samo en duh, ki se ne počuti dobro v moji koži in se seli po drugih?

zato ker lepi trenutki bolijo še bolj kot tisti grdi. Vse je treba zradirat

zlata ribica, vzami radirko in mi zradiraj vse spomine na preteklost...vzami si par minut časa no plizzzz

ko prebiram vse te vaše poste, mi je ravno tolk jasno, kot bi govorili o cepljenju atoma v jedrski fiziki....

jaz smatram za naklonjenost, če je tudi meni nasprotna oseba kakorkoli že všeč, če mi pa ni, mi pa pomeni nadlegovanje

seveda sem se pripravljena spremenit, ampak ne vem kaj naj spremnim? Nikol mi noben tip ni objasnil mojih napak, zato tudi ne vem kaj delam narobe?

sama sem za enim žalovala celih 5 let in to tako,da sem bila z eno nogo takorekoč v grobu, živeči zombi takorekoč.

ja kaj pa naj pol rečem,če sta sama tako povedala in se k njim odselila?Saj pravim, da se človek tud šniclov prenažre, če jih je vsak dan. Spremeba pač in takrat ne pomisliš, če na slabše ali bolje...

je težko ja, ne vem kako bo uspelo meni, ampak upam,da mi bo. zavedati se moramo, da smo nadomestljivi(to nam tud v službi redno pogrevajo) in da so lahko drugi ljudje boljši od nas(čeprav mislimo,da smo sami za partnerja najboljši)in si sploh ne moremo misliti, kako nas je lahko zapustil, ko pa smo vse nardili zanj. Ampak pojavi se pač neka druga oseba, ki je v tistem trenutku za partnerja boljša v kateremkoli pogledu že((vsak dan jesti šnicle se človek tudi naveliča), mogoče spozna, ko se med poliže, da pa le ta tanov tako dober, ampak to je že druga zgodba...

am, čeprav znam kuhat, se kremšnit pa res ne bi spravila delat...pomoje še šmorn ne bi ven ratal pri obeh primerih je bila vzrok druga ženska.Se pač moram navaditi, da živimo hitro in je treba žensko zamenjat na približno tolk let kot avto.(oba sta menjala tudi že te naslednje,ki so prišle za mano)

Pa še moje mnenje.Pomoje bi morala ubiti svoj EGO,kot moram to storiti čimprej jaz sama pri sebi.