že nekaj časa v sebi tiščim žalost....danes sem zbrala pogum da se soočim z vso svojo žalostjo... dragi dedi in opa...ravno smo imeli 1letno obletnico dedijeve smrti...in nekaj dni za tem...izvem da mi je umrl opa... tega nisem pričakovala..nekaj dni po 1letni obletnici dedijeve smrti..in s tem nekaj dni pred mojim 13 rojstnim dnevom... dragi dedi..prve besede namenjam tebi:veliko si mi pomenil...bil si moj najljubši sosed in imela sem te najraje od vseh starih staršev...na zunaj si zgledal jeklen in kot da ti nič ne more do živega,bil si trden kot skala...a ob nas-vnukih si se vedno raznežil...imel si rad otroke in tudi mi otroci smo imeli zelo radi tebe...še posebej jaz...najmlajša vnukinja....ko sem zvedela ,da imaš raka najprej sploh nisem mogla vrjet...nisem mogla vrjet ,da bom vrjetno zelo kamlu ostala brez mojega najljubšega dedka,brez modrega človeka,ki mi je toliko pomenil...hodil si na obsevanja..in zdravniki so rekli , da si ozdravel...zelo sem se razveselila..nato...nekaj mesecev kasneje,ko si odšel na pregled...za vsak slučaj smo rekli...zdraniki so ugotovili da se je rak vrnil..ne samo vrnil..tudi raširil..moral si v bolnišnico..vsi smo molili,da bi ti bilo bolje,da bi preživel...bil si pravi borec..ampak proti temu se nisi mogel boriti...mislim,da ti nisem dovolkrat povedala kako rada te imama in koliko mi pomeniš..vseeno pa sem vesela ,da sem te takrat ošla obiskat v bolnišnico,da sem te (tega se takrat nisem zavedala)še zadnjič objela..ti še zadnjič povedala da te imam rada...dedi..zelo veliko mi pomeniš...ko sem izvedela da te ni več..da te nebom nikoli več videla...še zdaj..ko se samo spomnim tega dneva..in ko se spomnim pogreba...najine zadnje skupne poti....se mi solze ulijejo po obrazu..dedi....upam da ti je kjerkoli že si zelo lepo in wem da paziš name...hvala ti za vse lepe trenutke ,ki sva jih preživela skupaj...hvala ti za vse zgodbi ,ki si mi jih pripovedavol iz svojega življenja...za vse modre nasvete...hvala ti,za vsee....zelo te imam rada in nikoli te ne bom pozabila...živiš v mojem srcu!!!upam da se bova nekega dne zopet srečala... dragi opa...kako sem jezna sama na sebe..wem da se nisma razumela..večino časa si živel v nemčiji saj sta bila z mamo ločena..nisem te dobro poznala...ko sem bila majhna nisva preživela skupaj skoraj nič časa..nikoli me nisi objev..mi povedal da me imaš rad..opa...oprosti ker sem bila jezna na tebe...vedi da sem te imela zelo rada...še vedno te imam...vem da ti nikoli nisem povedala kako zelo rada te imam..da te nikoli nisem poklicala...in da sva se le malokrat videla...ne morem vrjeti ,da sem te zadnič pred tvojo smrtjo videla skoraj eno leto nazaj...če bi to takrat vedela..ko bi le to takrat vedela..vsak dan bi te obiskala,te klicala,in ti povedala kako zelo rada te imam..in ko samo pomislim da si nas zapustil..da si odšel brez da bi vedel kako rada te imam,z mislijo da te ne maram..joj..opa...zelo veliko mi pomeniš...nikoli,nikoli te nebom pozabila,živiš v mojem srcu...hvala ti za vse tiste (sicer kratke)trenutke ki sva jih preživela skupaj..wem da se nisma razumela ampak vseeno:vesela sem da sem te poznala...oprosti mi če sem te kdaj prizadela-vedi ,da ni bilo namerno...če bi lahko zavrtela čas nazaj bi spremenila mnogo stvari...opa..oprosti....rada te imam...zelo ,zelo,zelo te imam rada čeprav ti tega nisem nikoli povedala in to še vedno obžalujem...upam da ti je sedaj bolše,da si svoboden upam da sta z dedijem skupaj in si ob kozarcu vina pripovedujeta o svojem življenju...rada te imam... wem da pazita name..hvala vama za vse kar sta mi podarila..najbol pa wama hvala za vse lepe trenutke in modre nasvete...rada vaju imam..nikoli vaju ne bom pozabila...vajino mesto je v mojem srcu!!!!in nikoli ne pozabita..nikoli ,res nikoli ne pozabita ,da vaju imam zelo ,zelo,zelo rada... pošiljam vama močan objem in velik poljubček...
