xyz

ozaveščanje posameznika je en od pojmov, ki so mi najprej pritegnili pozornost. ja, že glede na položaj posameznika ob rojstvu so določeni talenti, ali pa vsaj potencijal le-teh, vnaprej določeni, npr. navade staršev, torej (=) genetska zasnova ter okolje. skozi čas so tendence posameznika bolj in bolj vidne in temu primerno tudi talent. je pa pač tako, da je človeštvo na neki točki razvoja izbralo določene smernice kot vodilne, zatorej je pozornost usmerjena v glavnem tja. te smernice bi bile med drugim: efektivnost, produktivnost, avtomatiziranje, itd.. s tem ni v grobem nič narobe, situacija pa postane kočljiva, ko se pozabi, da to ni edini način... je le ena od možnih poti (ki obstajajo istočasno) zatorej je lahko nekakšen posplošen pristop k izobraževanju npr. otrok precej fatalen, kot si že sam napisal. najsi znanstvenik, najsi menih -vsakdo ima določen odnos z naravo, ki ga obkroža. in ja, vsaka od teh izkušenj je neločljiva od skupne zavesti -v tem smislu s strinjam, da je lastenje idej, oz. česarkoli, zavirajoč faktor, kar se poduhovljenja vrednot tiče. s "poduhovljenjem vrednot" pa imam v mislih predvsem spoznanje, da ena stvar oz. početje ni bolj ali manj vredna oz. vredno od druge oz. drugega ( oz. ). v tem bi bila vsebovana omilitev dosedanjih vodilnih smernic, katere sem poprej omenil. na tvoje vprašanje "kaj storiti "nimam splošnega odgovora, saj med drugim menim, da je ravno v posploševanjih nekakšna nespoštljivost do posameznika in njega talentov. vsekakor pa ne menim, da bi bilo potrebno zradirati vse, kar je bilo dotuhtano do dne dandanašnjega, temveč, da je potrebno sodelovati (oz. integrirati), ker so prav vsa dognanja in postopki iz preteklosti temelj sedanji miselnosti.

ni mi npr. jasno, od kod povezava pasivnost-poglabljanje (?). poglabljanje je, po mojem, neizogibno; vsako poiskus zaviranja le-tega pa vodi v k raznoraznim oblikam dogmatičnosti, kot npr. "A je dobro, B je slabo", četudi je A v določenih okoliščinah ali edina možna ali pa celo idealna "rešitev". potem k pasivnosti. ja, pasivnost je vse preveč podcenjena in zaničevana. veliko pozornosti se usmerja v aktivnost, vrednote so videne v aktivnostih, med tem ko je pasivnost večinoma videna kot lenoba, depresivnost, brezkoristnost ali celo kot sovražnik t.i. napredka zatorej bi bil moj predlog med drugim ta, da bi se bolj podpiralo pasivnost, iz česar bi izšle med drugim rešitve k "banalnim problemom", kot je npr. varčevanje z energijo. manj manj in še manj, ne zgolj več več in še več. nekje vmes pa bi se spontano manifestiral naravni položaj posameznika.

o ´lej ga, si se prišel malo pokazat', lepo. "problem" je predvsem v tem, da ne obstaja nek "skupni imenovalec" za osnovno moralno in duhovno izobrazbo, kar je seveda razumljivo, saj je religij in verskih sistemov malo morje in njih značilnost je togo oprijemanje lastnega verovanja ter zavračanje tujega. to ti je menda znano. potem je tu še filozofski vidik problematike, ki opominja na neizogibnost subjektivnosti. vsak korak k absolutiziranju posamičnih tako imenovanih duhovnih in moralnih premis pa ima potencial poseganja v mnenje posameznika, najsi se le-to zdi nekomu drugemu še tako nesmiselno. dejstvo je, da je šolski sistem aktiven sistem. npr. -mnogo tega, kar se dandanes otrokom "prodaja" kot najvišja znanost, bo jutri ali zastarelo in odvečno, ali nadgrajeno, ali enostavno pozabljeno. zatorej bi bilo po mojem bolj modro, če bi se k vsaki sleherni tematiki pristopalo z določeno skepso.

a potem tisti, ki so zelo zreli, odpadejo ?

vloga daje vtis vrednosti in vrednost je to, na čemer sodobna družba temelji, v večji meri. prodajanje talenta, takorekoč -čeprav si morda v nečem izveden, npr. popravljanju električnih naprav, to načeloma ne zadostuje: moraš biti "električar". glede na to, da vidim življenje predvsem kot igro (četudi povečinoma presneto resno), mi koncept vlog ni tuj. zanimiva tema, sicer.

hvala lepa. mogoče, ja, nekoč

gre po mojem tudi za to, da smo vajeni poslušanja enih in istih pridig -slik in prilik takorekoč in ne tako poredko poiskušamo prirediti naše zavedanje le-tem, namesto da bi pojme, kot so npr. duša, jastvo, materija, itd., uredili v zgodbo, ki bi ustrezala naši lastni izkušnji. ampak dokler se držimo določenega verovanja, ki smo ga povzeli, ostanemo neprilagodljivi, kar se preureditve paradigm tiče.

fajn smo načitani potem je tu še ta varianta, da duša ni v telesu, temveč telo v duši. zaradi navidezne pozicije oziroma perspektive, katera je skozi telo povzeta, se zdi duša kot nekaj individualnega, a to ni. vse je ena ter ista duša... ki ne umre in se ne rodi, le oblikice skozi katere se manifestira, so v konstantnem procesu transformacije.

http://www.amazon.com/s/ref=nb_ss?url=sear...=what+the+bleep

zeh

dober dan, soseda. kako kaj jajčka. a se pazijo ?

no ja, tajno to ravno ni, sploh pa ne strogo tajno v bistvu je to tako zelo netajno, da lahko preko interneta najdeš ogromno organizacij, skupin, sekt, ipd., katerim se lahko pridružiš v skupinskih obredih. sicer je pa že en nedeljski obisk cerkve precej blizu temu, hehe.

hm, ja, verjetno itak bolj primerno... menim da postane pojem dosti bolj moten in zavajajoč, če se ga nanese na nekaj osebnega, zlasti kar se tiče verovanja reinkarniranja individualne duše. verjetno tako ali tako modreje, da se tovrstne domneve pusti v domenah verovanja... tam se potem lahko eksperti ukvarjajo z določanjem lastnine in davkarijo.

zanimivo. kao "nekdo nekomu nekaj dolžan" ?

človek se lahko poistoveti z marsičem... najsi religiozno, ezoterično, znanstveno, itd., razlago. to, da se razlaga prilega osebnim izkušnjam, lahko pomeni marsikaj, med drugim tudi to, da razlaga sovpada s tvojimi osebnimi prepričanji... kar seveda ne pomeni, da je razlaga bolj verodostojna. ja, marsikateri od nas je že čutil olajšanje, ko si je lahko nek fenomen razložil, ko je lahko smiselno analiziral neka doživetja ali občutenja. tolmačenje, pa četudi po možnosti povsem fantazijsko, je pogosto prijetneje od negotovosti in od zavestnega soočanja z neznanim.

ajoj ? in, kaj je karma ? ...med drugim

http://www.lunin.net/forum/uploads/av-15343.jpg <-- hehe

ko preberem besedo zavest se moram spomniti na josipa broza tita nimam izbire vedno ko preberem besedo zavest vidim pred seboj josipa broza tita ja zavest in josip broz tito

ah, to je valjda jasno, višji um je un ki plačuje račune, nižji pa un ki bi se samo naokol fukaru.

ja, ampak, da je bila jezna na mamo (zakaj si bila jezna na mamo ?), ni vzrok, človek mora iskati globlje -zakaj si bila jezna na mamo ? ker je mama rekla to in ono, ok, ampak (!) -zakaj je mama rekla to in ono... tako mora človek potovati še globlje, dokler kakor brahma ne pride do izvora vseh izvorov, vzroka vseh vzrokov... ...ki... ...je... kaj že... jajcekura. ja, jajcekura.

Saj je ravni so pač pravljice, ki so odvisne od tvoje nagnjenosti k pripovedovanju pravljic... jaz imam rad pravljice

uau, cela risanka zdaj bo razlika v razumevanju

kje si pa to pobral ?

govor je bil o višje razviti zavesti ;-) in, to, kar si sedaj napisal, si napisal že 2x poprej. poznam tvoje mnenje. in ti nisi podal ničesar drugega, kot mnenje. in prav TO je subjektivnost, o kateri govorim. kako se le-ta nanaša na to tematiko, sem že navedel, z argumenti.

ok. menim, da je predlog z jogo, katerega je podal dayo, kar fajn. na tej točki bi še dodal, da zna biti v tej smeri tudi primerno, jačati osebno voljo... npr. z povsem športnimi podvigi, ali intelektualnimi podvigi, kjer poiskušaš vedno znova preseči lastne zmožnosti in preiti tisti glasek, ki na vse pretege kriči "ne morem več". edino, na kar je res treba biti previden, je, da se permamentno ne poškoduješ.