xyz
-
Št. objav
2.419 -
Član od
-
Zadnji obisk
-
Zmagovalni dnevi
7
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Komentarji, ki jih je objavil/a xyz
-
-
Ma ja, saj pravim... tem samogovorom ni ne konca ne kraja... tudi sam preskakujem strani
in vmes najverjetneje preskočim tudi kakšne izjave uporabnikov, ki morda ponujajo celo možnost dialoga...
a kaj hočem... če nočem
-
A, se ti je zdelo, da bi bilo nepravično, če bi xyz manjkal v tvojih dubioznih samogovorih, pa si čez par dni še to dopisal, nice.
Kar se mi zdi zanimivo, je dejstvo, da so posti, katere kopiraš iz neta, za večino članov foruma moteči
in jih odvračajo od foruma samega... dejstvo pač. Kljub temu ti s tem nadaljuješ, v "odgovor" pa pripopaš par smajlijev
in nekakšna gobezdanja o ljubezni.
Koliko ljubezni do soljudi premoreš sam, da njihove izjave tako zlahka ignoriraš in nadaljuješ s tvojim spam-anjem,
je na vsakomur, da presodi sam
-
Pekel... nebesa... hm, tako abstruzni pojmi... potem pa jih še povezovati z ognjem... ne vem, no...
izgleda, da je tema izčrpana.
-
Ne jaz sem močnejši kot ti
Vsekakor, vsekakor !
-
ne čudi me da te ne preseneča s svojimi paramecijskimi možgani si že itak fenomen da na tipkovnico tipkaš in se z njo ne tolčeš po glavi
Ja ja; tvoj oči je močnejši kot moj, vse v redu.
-
Zame je tale debata v temule topicu zaključena. -)
! Feedbacka od mene ne bo več. -)
! Tovarišija, zdaj pa virtualno pivo za vse. Tantra Vas ima vse rad. -)
o.k. fajn se ´mej.
Ni, nestrpen, sam ga motijo omejeni osebki ki ne vidijo ne lulka ne karkoli drugega, fijakerski konji bi rekli bratje Srbi. Men sicer ni jasno kako si uspel Agapeja povezat s Tantro,ampak, kot pravimo, čudna so pota gospodova, sedaj pa šc nazaj v mišjo luknjo, gric gric.
To, da tebi to ni jasno, me nikakor ne preseneča... nasprotno; presenetilo bi me, če bi razumel.
Jaz sem nestrpen do budal to pa je res, in Tantra verjetno isto....Se pravi si nestrpen sam po sebi.
-
Porny, bom podgano spletkarsko XYZ dobil v pogovor. -)
! V kolker bo online heroj spletkaril dalje. ... -)
... Spletkar naj bi bil predstavnik SI kulture, pesnikovanja v RL ... -)
Bom prijazen in se smehljal v Srcu. -)
! Bo pa pri soku povedal, kaj je njegova težava. -)
Bo kako pesmico odrecitiral, kulturnik spletkarski pobalinski. -)
Vsa ta štala se je začela s podganarjem, kulturnikom, ... v RL. -)
Bo deklamiral kake pesmice svoje pobalinske pri soku. -)
PodganarXYZ bo lahko povedal, kaj ga je gnalo k vpletanju mene v tale topic -) :
! Tule spodaj/ v nadaljevanju teksta - v citatu, žali nick Agape z Gašperjem,
Mene povezuje tule spodaj z nekimi ejakulacijami. -)
Bo lahko povedal osebno, kaj je s tem mislil,
zakaj me je v ta topic sploh vpletal,
ker, ko me je, nisem bil vanj soudeležen z nobenim postom. -)
Saj sem v zvezi s tem že vse povedal... če tebi ni jasno oz. ne "štekaš", sem jaz, rade volje, seveda, brezmočen
Tudi sicer je vse to, kar tebe tako zelo žali, precej očitno.
Če prestaneš poskusno dobo, te vzamemo. -)Homoseksualcev ne vzamemo. Treba zaščitit moške, da ne bodo
dame prikrajšane. Našle vazelin doma, deca pa s kakim toplovodarjem v postelji.
Kot se kdaj kateri zgodi. ... -(
Nasvet dneva: Ustanovi forumsko & izvenforumskoToplovod Ligo.
Ene par takih klukcev, kot si sam, že dobiš za toplovodarske igre brez meja. ... -)
Toplovodarje se tolerira, pedofile se "vzgaja s specialnimi sredstvi in metodami". ... -(
Tut kemično kastrira po potrebi [Poljska, ...]. -(
Ta nestrpnost napram specifični seksualni usmerjenosti je z mojega vidika omejena, če že ne primitivna na vulgaren način...
ti res ločiš ljudi glede na to, kam vtikajo svojega lulka ? Vidiš na njih zgolj lulka ?
-
Ne jaz sem samo s Tantro in Objemčkom, vidva domobranca zahrbtna, pa sledita napotkom ki jih je podal že Tantra v zgodbi o vodoinštalaterstvu
o.k., ampak jaz sem vseeno z vami, kot dvojni agent.
-
Tantra jaz sem s teboj!
Tudi jaz !
in z vsemi ostalimi partizani tudi, seveda !
Ni res, da je naslov le farsa,..je bilo že precej fajn sestavkov, člankov, mnenj objavljenih. Lahko imamo dobre debate,.lahko se kregamo,..kakor nam paše in kolkr Marsa ne cenzurira. Pa saj ti to veš,.da ne boma zdaj brezveze izgubljala besed. V glavnem, se beremo,..samo ko bo kaj bolj zanimivega. Dajmo se mal skulirat no.
Marsa in cenzura ? Kolikor vem je njej bolj do prekladanja tem iz enega podforuma v drugega...
je očitno oseba, ki ima rada svojo sobo pospravljeno
Ampak ja, saj po svoje imaš prav, bile so tudi nad vse zanimive teme/debate.
-
Si kratkega spomina, preveč ejakuliraš. ... -)
Alef ti je v Topicu, ki si ga odprl, kot kaka vaška klepetulja, takrat odgovoril
nekako takole:
"Tantrini linki v zvezi z računalništvom so nekateri v veliko korist.
So zelo uporabni.
Vseh linkov, ki jih nalepi tantra ne odpiram.
Nekatere pa."
Te besede bo lahko potrdil Alef, v kolikor se jih še spomne.
Si pa šel podgana spletkarska v zvezi z menoj odpirat naveden topic,
da bi me diskreditiral, si bil pravi bebo.com ... -)
Link si pa do tega topica najdi sam. -)
Bil pa je to odprt topic v temule smislu:
Kaj si mislite o tantri, njegovih coppy - paste linkih ... -)
Očitno si me z nekom zamenjal
Dokler tvojih domnev ne dokažeš, si in ostajaš -lažnivec.
-
Haha,.še malo spremljam kar pišete.. XYZ: tako kot ti prej,..tudi jaz nisem pisal o tebi. Saj vidiš kakšna debata poteka.
Kak fajn, da je ta debata v temi "duhovnost in osebna rast"
Niti nisem tega vzel tako, kot da bi pisal o meni, a se vseeno zavedam, da se "debate" udeležujem
in nimam problema s tem, da bi izrazil svoje mnenje...
no ja, duhovnost in osebna rast, ja; saj naslov je konec koncev povečinoma zgolj farsa...
bistvo je še vedno komunikacija... saj veš...
ko se voli taj se tuče
zanimivo... na tej točki postajam zmeden
-
Odprl si pred časom en topic,
kjer si spraševal ljudi, kaj si mislijo o meni ... -)
Linka ti coppy & pastal ne bom, ker se mi ga ne ljubi iskat.
Zabijat časa zate. -)
Lažnivec.
-
Mah, tole pljuvanje po Tantri mi ni nič bolj všeč kot Tantrino pljuvanje po meni.
Meni je do zdaj bil LF všeč, ker sem tu našel nekaj zanimivih sogovornikov, ker so široke zastavljene teme in se včasih razvije fajn debata. Vsaka ozkoglednost, nestrpnost in podobno mi pa ne ležita. Dajmo mal dvignit kvaliteto no. Brezveze je tole,..jaz končujem s temi neumnostmi ZDAJ in se spet vključim tu ali pa v kakšni drugi temi, ko bo spet kaj zanimivega.
Saj ti menda nisi nič hudega napisal... če si moje besede dojel kot šalo, potem si pač dojel njih namen in se temu primerno smejal...
to menda ni nek smrtni greh. Sicer mi je pa vsaka tovrstna "debata" bolj pri srcu, kot spam-posti od Gašperja.
-
Objemček, ko sva midva imela diskusijo,
sva jo imela, ker si brez žleht namenov citiral XYZ,
ki me je vpletel v tale topic, z nekimi ejakulacijam in me povezoval z njimi.
Jaz takrat v temule topiku sploh nisem sodeloval. In me je brez veze
nekaj vpletal ... -)
XYZ je spletkar v zvezi z mano bil od nekdaj,
posvetil mi je še en topic. Podgana spletkarska. -)
Kakšen topic neki da bi ti posvetil ? Kje in kdaj ?
Sicer pa ti mnenje podam direktno... če tega ne znaš ceniti, je to tvoj deal,
če direktnost poimenuješ spletkarjenje, prav tako...
podgane pa so mi bile vedno ljubke, tako da... hvala lepa.
XYZ tebe pa sem zasul s posti, ko si komaj prišel na forum. ...Ko je Mici imel odprto temo v zvezi z "Bogom" ...
Pa sem ti postal vse teze cerkvenega zgodovinarja dr. Franceta Susmana, ...
Da smo bili koalicija s konkretnimi argumenti ... -)
Na Micijeve ultra protestantske dogme & fundamentalizem ... -)
Dedi niso moja prioriteta. ... -)
Ženske so bolj simpatične mi še zaenkrat. ... -)
Ma kakšna koalicija neki, lol. Skupinsko slinjenje me nikoli ni zanimalo, hehe.
-
Homoseksualcem nisem ! NIKOLI nikdar pošiljal Z.S. ... -)
Lažniva PEDERČINA. -)
! Od mene NISI NIKOLI, NIKDAR prejel NOBENEGA Z.S.
Homoseksualni lažnivec. -)
Mene si vsekakor zasul z zasebnimi sporočili takoj zatem, ko sem objavil par prvih postov... tega menda ne boš zanikal ?
In ta sporočila so bila prav takšna, kot tvoji posti: linki, copy-paste citati, ena gora črk, katerih nisem bral...
v bistvu ne morem z vso gotovostjo trditi, da te razumem, a predvidevam, da ti je ponavadi predvsem do tega, da bi ljudem ugajal,
vsake toliko te pač nekdo sprovocira in potem klatiš takšne, kot v zgoraj razvidnem citatu
Predlog: izklopi računalnik za par uric.
-
Objemček, igraš golf?
Pri vas imate simpatično golf igrišče. ... -)
Nič se bat, dežurnega krivca v zvezi s spletkarjenjem, ki je vpletel mene v tale topic,
po potrebi osebno kontaktiram in povabim na sok, v kolker sem njegova težava. -)
Address is not the problem. -) Ne bom address dajal na forum, ker tule na lunin.net
NI nikoli nastopal kot javna oseba, dajal komercialnih ponudb za svoje storitve. ...
Naj bo še naprej online anonimen kot dozdaj. ... -)
Ti si prijatelj, nisi težava. ... -) Ti ob priliki pošljem kako simpatično klientko
na masažo. Z € dobro stoječo -). ... Ker ti to delaš s srcem. -)
Spletkarska podgana Ti nisi. Si čista Duša. -)
Ta nivo debate si po naključju sprožil. ko si citiral spletkarsko podgano XYZ v zvezi
s tantro - menoj in ejakulacijo ...
O tantri ejakulaciji/ neejakulaciji ... ta podgana spletkarska pojma v praksi nima,
opleta z jezikom brez kakršnegakoli argumentiranja realnega. ... -)
Ah Tantra, tudi podgana je božje stvarstvo, nič manj vredno kot ti... sicer pa to, kar ti imenuješ "spletkarjenje",
ni nič drugega kot iskreno izražanje mnenja in pogleda na nekaj določenega, v tem primeru neko osebo,
ki je samo sebe poimenovala Tantra. Ime govori samo zase... tudi n-število tvojih postov, kjer konstanto pisariš
o fafanju, skupinskem sexu, homoseksualcih itd. itd., govori samo zase... vsekakor to nima veze s tantro v njeni izvirni obliki,
a te igračke ti ne bi rad na silo jemal
No, zraven pogosto sexualno obarvanih postov je tvoje "mnenje" večinoma skrito za copy-paste citati z neta,
zelo poredkoma se celo potrudiš skovati par besedic v stavek, že res.
Agape prav tako, čeprav se pri temu osebku kvantiteta črk še dodatno potencira.
-
Mislm, da ni mislu tebe.
Kogarkoli, ki to pač počne... ampak ne, nisem mislil Objemčka...
čeprav, če bi imel Objemček 2. nick, bi to bil verjetno XYZ
-
Slovenija (uradno Republika Slovenija) je demokratična republika v južnem delu Srednje Evrope in skrajnem severnem delu Sredozemlja. Država na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško. Prestolnica Slovenije je Ljubljana. Uradni jezik je slovenščina, na območjih s strnjeno naseljenostjo prebivalstva italijanske oziroma madžarske narodne manjšine tudi italijanski oziroma madžarski jezik. Slovenija je razdeljena na občine. Ima površino 20.273 km². Nahaja se na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 km. Najvišji vrh je Triglav (2864 m).
Republika Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO, Evropske unije in Schengenskega sporazuma.
Vsebina [skrij]
1 Zgodovina
2 Gospodarstvo
3 Politika
4 Demografija
5 Upravna razdelitev
6 Geografija Slovenije
6.1 Naravne znamenitosti
7 Prazniki in dela prosti dnevi
7.1 Prazniki
7.2 Dela prosti dnevi
8 Viri
9 Glej tudi
10 Zunanje povezave
[uredi] Zgodovina
Glavni članek: Zgodovina Slovenije.
Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlju Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov po padcu Rimskega imperija. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala bavarsko nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba - Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja začelo širiti tudi krščanstvo.
Okoli leta 1000 so bili napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini. V latinici je bilo zapisano tudi prvo slovansko narečje. V 14. stoletju je padla večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dežele: Kranjsko, Trst, Istro, Goriško, Koroško in Štajersko.
V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo.
Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija.
Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).
Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.
[uredi] Gospodarstvo
Glavni članek: Gospodarstvo Slovenije.
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita tranzicijska država s staro rudarsko-industrijsko tradicijo in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. Kmetijstvo je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja. V turizmu so pomembna obmorska letovišča (Piran, Portorož, Izola, Koper, Ankaran, Debeli rtič...), smučarska središča (Maribor, Kranjska gora, Vogel, Kanin, Rogla...) in toplice (Radenci, Moravske Toplice, Terme Čatež, Terme Dobrna, Lendava, Maribor, Ptuj, Šmarješke Toplice...).
[uredi] Politika
Glavni članek: Politika Slovenije.
Vodja države je predsednik, ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je Vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi državni zbor Republike Slovenije.
Nepopolni dvodomni parlament Slovenije sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.
[uredi] Demografija
Glavni članek: Demografija Slovenije.
Migracije prebivalstva po občinah v letu 2007: rdeča barva pomeni priseljevanje, modra odseljevanjeEtnične skupine, ki prebivajo na področju Slovenije, so:[1]
Slovenci (83,06 %)
Srbi (1,98 %)
Hrvati (1,81 %)
Bošnjaki (1,10 %)
Muslimani (v smislu etnične skupine) (0,53 %)
Madžari (0,32 %)
Albanci (0,31 %)
Makedonci (0,20 %)
Črnogorci (0,14 %)
Romi (0,17 %)
Italijani (0,11 %)
Avstrijci, Čehi, Nemci, Poljaki in Rusi predstavljajo manj kot 0,1% prebivalstva, pri 8,90% populacije pa je podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.
Pričakovana življenjska doba je bila leta 2005 73 let za moške in 81 za ženske.
Povprečna naseljenost je 99 prebivalcev na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju.
Uradni jezik je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob meji z Madžarsko in Italijo), je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.
[uredi] Upravna razdelitev
Glavni članek: Upravna delitev Slovenije.
Glavno mesto Ljubljana, pogled z Ljubljanskega gradu proti severu; v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe.Slovenija je upravno razdeljena na 210 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.
Poleg delitve na pokrajine obstaja 12 statističnih regij:
1.Pomurska regija
2.Podravska regija
3.Koroška regija
4.Savinjska regija
5.Zasavska regija
6.Spodnjeposavska regija
7.Jugovzhodna Slovenija
8.Osrednjeslovenska regija
9.Gorenjska regija
10.Notranjsko - kraška regija
11.Goriška regija
12.Obalno - kraška regija
[uredi] Geografija Slovenije
Glavni članek: Geografija Slovenije.
Zemljevid SlovenijeGeografsko leži Slovenija v Srednji Evropi na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo gozdovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina Kras. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v Evropi. Postojnska jama in Škocjanske jame, ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto kapnikov. Slednje so tudi na Unescovem seznamu kulturne in naravne dediščine.
Več kot polovico površine pokrivajo gozdovi - 1.163.812 ha (v Evropi imata več gozdov samo še Finska in Švedska).
V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema Triglavski narodni park (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 praprotnic in cvetnic ter 50.000 različnih živalskih vrst. Številni so tudi živalski in rastlinski endemiti.
Podnebje v Sloveniji je alpsko, celinsko in sredozemsko.
[uredi] Naravne znamenitosti
Triglav, simbol slovenstvaGeometrično središče Slovenije (Geoss)
Triglavski narodni park
Kraške jame
Robanov kot
Topla
Notranjski Snežnik
Rakov Škocjan
Krakovski gozd
Donačka gora
Kozlerjeva gošča
Divje jezero
Cerkniško jezero
Blejsko jezero
Sečoveljske soline
[uredi] Prazniki in dela prosti dnevi
Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji določa naslednje praznike in dela proste dneve:[2]
[uredi] Prazniki
1. in 2. januar - novo leto
8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
27. april - dan upora proti okupatorju
1. in 2. maj - praznik dela
25. junij - dan državnosti
17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (ni dela prost dan)
15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan)
1. november - dan spomina na mrtve
23. november - dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)
26. december - dan samostojnosti in enotnosti
[uredi] Dela prosti dnevi
nedelja po prvem pomladanskem ščipu - velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
binkoštna nedelja, binkošti (nedelja sedem tednov po veliki noči)
15. avgust - Marijino vnebovzetje
31. oktober - dan reformacije
25. december - božič
[uredi] Viri
1.^ Dolenc D. s sod. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002 (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.
2.^ Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)
[uredi] Glej tudi
slovenska književnost
Slovenska vojska
Slovenska osamosvojitvena vojna
zavarovana območja Slovenije
[uredi] Zunanje povezave
Slovenija je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:
SlovenijaUrad vlade za komuniciranje - predstavitev Slovenije
Uradni slovenski turistični portal
Interaktivni zemljevid Slovenije
CIA - Factbook (v angleščini)
InfoSlovenia.be (v angleščini in nizozemščini)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija
lol
Triglavski narodni park
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zemljevid Triglavskega narodnega parka
Tríglavski národni párk (TNP) leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih. Na območju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je značilno alpsko, vendar so zaradi bližine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem delu parka prisotne tudi rastline iz tega območja. Park po površini meri 83.807 ha, njegova najvišja točka je Triglav s 2864 m, najnižja površinska pa Tolminka s 180 m.
Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.
Vsebina [skrij]
1 Zgodovina
2 Zakonska zaščita parka
3 Hidrologija Triglavskega narodnega parka
4 Živi svet v Triglavskem narodnem parku
5 Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
6 Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku
7 Naravne zanimivosti v parku
7.1 Okoli Triglava
7.2 Proti Bohinju
7.3 Pokljuka
7.4 Nad gorenjsko ravnino
7.5 Visokogorje od severa
7.6 Visokogorje od juga
7.7 V dolini Soče
7.8 Ob zahodni meji
7.9 Iz Triglava proti najnižji točki parka
8 Koče in zavetišča
9 Muzeji
10 Cerkve
11 Spomeniki
12 Botanični vrtovi
13 Viri
14 Zunanje povezave
[uredi] Zgodovina
Zamisel za nastanek: avgusta 1908 je skupinica mož prehodila del Doline Triglavskih jezer. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca Albina Belarja razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v Radovljici. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako smo zamudili s tem neuresničenim predlogom imeti prvi narodni park v Evropi.
Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znameniti Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav.
Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečilo Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let.
Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926. Zasluga za to gre profesorju Franu Jesenku, ki je 30. maja v dnevniku »Jutro« spregovoril o znamenitostih Triglavskega narodnega parka.
Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka.
Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne 26. maja 1961 sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha).
Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha).
[uredi] Zakonska zaščita parka
Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet Ustava Republike Slovenije (členi 71, 72 in 73), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter Alpska konvencija z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz Seviljske strategije za biosferne rezervate, ker je UNESCO julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat.
[uredi] Hidrologija Triglavskega narodnega parka
Krnsko jezero
Tolminka v gornjem tokuV Triglavskem narodnem parku sta dve večji razvodji:
reke Soče, ki izteka v Jadransko morje
reke Save, ki izteka proti Črnemu morju
Na pretežno razgibanem terenu gorskega krasa so omembe vredni tudi številni stalni slapovi. V posoškem delu parka so slapovi številčnejši.
Največje jezero Triglavskega narodnega parka je Bohinjsko jezero[1], ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša Triglavska jezera. Eno izmed njih je tudi Črno jezero, od koder ponika voda proti slapu Savice. Visoko v gorah so tudi Kriška in Krnsko jezero [2].
za podrobnejši opis glej Hidrologija Triglavskega narodnega parka
[uredi] Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno raznolikost ekosistemov. Zajema ostro visokogorje s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.
za podrobnejši opis glej Živi svet v Triglavskem narodnem parku
[uredi] Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli zgornjetriasni karbonati. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška brezna, ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s pleistocenskimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20-tih letih prejšnjega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam.
za podrobnejši opis glej Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
[uredi] Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku
V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti pomembne štiri gospodarske dejavnosti: fužinarstvo, oglarstvo, planšarstvo in gozdarstvo. Današnji človekov vpliv je v osrednjem delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima pomemben vpliv tudi turizem.
[uredi] Naravne zanimivosti v parku
[uredi] Okoli Triglava
Aljažev stolp na vrhu TriglavaTriglav - na vrhu stoji Aljažev stolp. Tja ga je dal postaviti triglavski župnik Jakob Aljaž z Dovjega leta 1895.
Triglavska severna stena je široka 3 km in visoka čez 1000 m in je največja v Vzhodnih Alpah.
Dolina Vrata vodi do Triglavske severne stene. V njej stoji spomenik na padle partizane gornike med 2. svetovno vojno.
Slap Peričnik v Vratih je zaščiten ko naravni spomenik. Pada čez konglomeratne stene v dveh stopnjah: spodnaja je visoka 52 m, zgornja pa 16 m.
Dolina Kot
Dolina Krma
Triglavski ledenik
Triglavsko brezno je najglobje ledeno brezno pri nas. Razkrilo ga je umikanje Triglavskega ledenika.
Velo in Malo Polje ležita na južni strani Triglava. Velo polje je bilo v času prvih vzponov na Triglav zadnje naseljeno izhodišče pod vrhom Triglava.
Dolina Triglavskih jezer
[uredi] Proti Bohinju
Slap Savica pod KomarčoČrno jezero leži v senčni kotanji, obdani z smrekovim gozdom. Leži nad zatrepno steno Komarča.
Savica izvira iz spodnjega dela Komarče. Izvir je znamenit slap že od Prešernovih časov.
Bohinjsko jezero je naše največje stalno jezero. Poleg Savice ga polni več manjših izvirov, odtok pa je začetek Save Bohinjke.
Cerkev sv. Janeza Krstnika je najbolj znana cerkev ob jezeru.
Stara Fužina leži v bližini jezera in je znamenita po ljudskem stavbarstvu in cerkvi sv. Pavla.
Studor je vas prepoznavna po skupini slovenskih kozolcev.
Korita Mostnice imajo vstop v Stari Fužini in pripeljejo v dolino Voje.
Pršivec ima eno najglobjih brezen pri nas (Brezno pri gamsovi glavi).
Govic je luknja v pobočju Pršivca iz katere po izdatnem dežju bruha voda.
Potok Ribnica je izdolbel ozka in do 50 m globoka korita.
Fužinske planine imajo udoben dostop iz Stare Fužine.
Planina Blato je dostopna po cesti iz Fužinskih planin.
Planina pri Jezeru ima 150 m široko, skoraj okroglo jezero.
Črna prst leži na južnem robu Bohinja in je že dve stoletji raj za botanike.
[uredi] Pokljuka
Visoka šotna barja: Veliko Blejsko barje, Goreljek, Šijec so najjužnejša gorska barja v Evropi
Medvedova konta ima zahteven dostop. Pod njo se skriva Brezno pri Medvedovi konti.
Pokljuška soteska leži v severnih pobočjih Pokljuke.
za podrobnejši opis glej Pokljuka
[uredi] Nad gorenjsko ravnino
Vintgar je 1600 m dolga soteska, ki jo je izdolbla Radovna.
500 let stara lipa pri Gogalovi domačiji v Zgornji Radovni.
1030 let star macesen na zgornjem koncu Male Pišnice.
Gorjanska jama ali Šimnovo brezno se skriva v podzemlju Mežakle nad vasjo Krnica.
[uredi] Visokogorje od severa
Julijske Alpe in najvišji vrh v skupini Špik, pod njim Kačji graben. Takoj levo so Frdamane police.Iz Krme: Debela peč, Tosc, Vernar, Luknja peč, Rž (gora), Kredarica
Iz Kota: Macesnovec, Rjavina, Požgana Minarica, Vrbanova špica
Iz Vrat: Peričnik, Stena
Iz Krnice: Rigljica, Frdamane police, Špik, Velika in Mala Ponca, Škrlatica, Rakova špica, Dovški Gamsovec, Kriška stena, Prisank, Razor
Martuljkova skupina iz ceste pri Gozdu Martuljku: Kukova špica, Široka peč, Visoki oltar, Velika in Mala Ponca, Špik, Frdamane police, krnica Za Akom, Martuljkovi slapovi, Beli potok,
Prisank s stolpi, okni in Ajdovsko deklico
Iz Tamarja: Tamar v zgornjem delu Planice, Ponce, kraški izvir Nadiže
Jalovec, Šit, Travnik, Mojstrovka, Slemenova špica, Ciprnik, Vršič
[uredi] Visokogorje od juga
Južna pobočja TriglavaKriški podi, pod Križem leži naše najvišje gorsko jezero Kriško jezero
Soča
Iz Trente: Velika Dnina, Trentski Pelc, Srebrnjak, Bavški Grintavec
[uredi] V dolini Soče
reka Soča
Dolina Male PišniceKorita Soče: Mala korita pri odcepu za Vrsnik, Velika korita pri odcepu za Lepeno, korita pri Kršovcu pri vasi Kal-Koritnica, levi pritok Mlinarica
botanični vrt Alpinum Juliana
Povirni del soške doline: Trenta, Planina za skalo je avtentičen primerek trentarske ovčje planine
[uredi] Ob zahodni meji
Pod Mangartom: potoka Koritnica in Predelica, Mangartsko sedlo, Loška stena
Mala in Velika Korita, Možnica, Kluže
Prelaz Predel
Najzahodnejši predel parka so Rombonski podi z orjaškimi kontami in skritimi brezni. V bližini Črnelske špice so jamarji odkrili tri brezna, globja od 1000 m. Med temi je brezno Čehi II. z globino 1373 m na 13. mestu na svetu.
Proti Bovcu opazimo dva ogromna podora skalovja na obeh straneh Soče
Planina Golobar na katero je vozila krožna žičnica za transport lesa, imenovana tolminka.
[uredi] Iz Triglava proti najnižji točki parka
Krn ne spada med naše najvišje vrhove, je pa po relativni višini 2010 m nad Kobaridom ena naših največjih gora.
Krnsko jezero je naše največje visokogorsko jezero in slovi po tisočih sestradanih ribic – pisancev. Voda jim daje premalo hrane, na kar niso mislili med obema vojanma, ko so jih skupaj z zlatovčico vložili v jezero.
Dupeljsko jezero v bližini Krnskega jezera
Jezero v Lužnici ob poti s Krna proti Tolminu
Peske
Rdeči rob je neizrazit vrh sestavljen iz rdečkastega zgornjekrednega lapornatega apnenca.
Pološka jama
Izvir Tolminke, levi pritok Soče, ki skupaj z Zadlaščico tvori, do 60 m globoka korita.
Medvedova glava ob Zadlaščici
Razor
[uredi] Koče in zavetišča
Dom v Tamarju
Koča v Krnici
Mihov dom na Vršiču
Koča na Gozdu pod Vršičem
Tičarjev dom na Vršiču
Erjavčeva koča na Vršiču
Poštarski dom na Vršiču
Aljažev dom v Vratih
Dom Valentina Staniča
Triglavski dom na Kredarici
Tržaška koča na Doliču
Zasavska koča na Prehodavcih
Planinski dom pri Krnskih jezerih
Koča pri Peričniku v dolini Vrat
Blejska koča na Lipanci
Kovinarska koča v Krmi
Vodnikov dom na Velem polju
Planinska koča na Vojah
Koča pri Triglavskih jezerih
Koča na Planini pri Jezeru
Pogačnikov dom na Kriških podih
Koča pri izviru Soče
Zavetišče pod Špičkom
[uredi] Muzeji
Dom Trenta
Planšarski muzej v Stari Fužini
Oplenova hiša v Studorju
Pocarjeva domačija v dolini Radovne
[uredi] Cerkve
Cerkev svetega Duha na JavorciCerkev sv. Duha na Javorci je spomenik iz 1. svetovne vojne
Cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru
Cerkev sv. Pavla v Stari Fužini
Cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti, Na Logu
Cerkev sv. Jožefa v Trenti
[uredi] Spomeniki
dr. Julius Kugy; spomenik kiparja Jakoba Savinškaspomenik dr. Juliusu Kugyu v Trenti
spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik)
[uredi] Botanični vrtovi
Botanični vrtec B.Haqueta Velo polje
botanični vrt Alpinum Juliana
[uredi] Viri
Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001
Naravni parki Slovenije, Borut Mencinger, ISBN 86-11-16747-3
[uredi] Zunanje povezave
Uradna spletna stran Triglavskega narodnega parka
Prostorski prikaz Triglavskega narodnega parka
Trenta - Zlatorogova dežela
Korita Mostnice - temačnost, polna življenja
Julijske Alpe na Hribi.net
Triglavski narodni park
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Triglavski_narodni_park«
Kategoriji: Triglavski narodni park | Zavarovana območja Slovenije
-
Pizda no, a je res tako težko stati za svojimi besedami ? Poveš, kar poveš, pa je...
v nasprotnem primeru citiraš raje druge oz. kopiraš raznorazna besedičenja drugih (wikipedija je "dober" vir, npr.)
ali pa vseeno kaj napišeš, pa potem raje zbrišeš, saj -nisi dovolj dober
...mogoče malo samozavesti downloadat ?
Dobri komentarji XYZ, Bogdan. Ja, jaz sem že eden izmed tistih, ki so se malo umaknili. V tej poplavi kopiranih prispevkov nimam pojma, kakšno je sploh Agepejevo mnenje.
Agape, mogoče pa sploh ni švoh ideja, da kopiraš vse svoje copy/paste lepo v tole tvojo temo.
Haha, Tantra, ko ejakulira!
Mogoče najboljša pripomba na LF letos!
Ma ja, saj po eni strani bi marsikdo lahko bil hvaležen vsakovrstnim trol-om, spam-erjem in dvojnim (oz. x-ojnim) nick-om...
saj človeka rahlo mine pisarjenje po forumih, kar ni vedno slabo, hehe...
čeprav moram priznati, da tu in tam ali celo tu in tu prav rad vskočim v kakšno debato,
kar ne morem reči za neprekinjene samogovore. Jebi ga... to je dvoreznost ideala demokracije...
pustiš ljudem vsakovrstno svobodo in te posiljujejo, npr. verbalno, brez prestanka.
-
Po moje ravnokar podiramo rekord v številu postov med dvema Agapejinima postoma.
Bodi del zgodovine in postni tudi ti!!
x:DxStem cell
Stem cells are cells found in most, if not all, multi-cellular organisms. They are characterized by the ability to renew themselves through mitotic cell division and differentiating into a diverse range of specialized cell types. Research in the stem cell field grew out of findings by Canadian scientists Ernest A. McCulloch and James E. Till in the 1960s.[1][2] The two broad types of mammalian stem cells are: embryonic stem cells that are isolated from the inner cell mass of blastocysts, and adult stem cells that are found in adult tissues. In a developing embryo, stem cells can differentiate into all of the specialized embryonic tissues. In adult organisms, stem cells and progenitor cells act as a repair system for the body, replenishing specialized cells, but also maintain the normal turnover of regenerative organs, such as blood, skin or intestinal tissues.
Stem cells can now be grown and transformed into specialized cells with characteristics consistent with cells of various tissues such as muscles or nerves through cell culture. Highly plastic adult stem cells from a variety of sources, including umbilical cord blood and bone marrow, are routinely used in medical therapies. Embryonic cell lines and autologous embryonic stem cells generated through therapeutic cloning have also been proposed as promising candidates for future therapies. [3]
http://en.wikipedia.org/wiki/Stem_cell#Potency_definitions
In biology, evolution is the change in the genetic material of a population of organisms from one generation to the next. Though the changes produced in any one generation are small, differences accumulate with each generation and can, over time, cause substantial changes in the organisms. This process can culminate in the emergence of new species.[1] Indeed, the similarities between organisms suggest that all known species are descended from a common ancestor (or ancestral gene pool) through this process of gradual divergence.[2]
The basis of evolution is the genes that are passed on from generation to generation; these produce an organism's inherited traits. These traits vary within populations, with organisms showing heritable differences (variation) in their traits. Evolution itself is the product of two opposing forces: processes that constantly introduce variation, and processes that make variants become more common or rare. New variation arises in two main ways: either from mutations in genes, or from the transfer of genes between populations and between species. In species that reproduce sexually, new combinations of genes are also produced by genetic recombination, which can increase variation between organisms.
Two major mechanisms determine which variants will become more common or rare in a population. One is natural selection, a process that causes helpful traits (those that increase the chance of survival and reproduction) to become more common in a population and causes harmful traits to become more rare. This occurs because individuals with advantageous traits are more likely to reproduce, meaning that more individuals in the next generation will inherit these traits.[2][3] Over many generations, adaptations occur through a combination of successive, small, random changes in traits, and natural selection of the variants best-suited for their environment.[4] The other major mechanism driving evolution is genetic drift, an independent process that produces random changes in the frequency of traits in a population. Genetic drift results from the role that chance plays in whether a given trait will be passed on as individuals survive and reproduce.
Evolutionary biologists document the fact that evolution occurs, and also develop and test theories that explain its causes. The study of evolutionary biology began in the mid-nineteenth century, when studies of the fossil record and the diversity of living organisms convinced most scientists that species changed over time.[5][6] However, the mechanism driving these changes remained unclear until the theories of natural selection were independently discovered by Charles Darwin and Alfred Wallace. Darwin's landmark work On the Origin of Species of 1859 brought the new theories of evolution by natural selection to a wide audience.[7] Darwin's work soon led to overwhelming acceptance of evolution among scientists.[8][9][10][11] In the 1930s, Darwinian natural selection was combined with Mendelian inheritance to form the modern evolutionary synthesis,[12] which connected the units of evolution (genes) and the mechanism of evolution (natural selection). This powerful explanatory and predictive theory directs research by constantly raising new questions, and it has become the central organizing principle of modern biology, providing a unifying explanation for the diversity of life on Earth.[9][10][13]
http://en.wikipedia.org/wiki/Evolution
Jezusa je rodila Marija, žena tesarja Jožefa iz Nazareta. Datum rojstva je med 7 in 2 pr. n. št., tradicionalno pa se navaja za datum rojstva 25. december (božič). Ob uvedbi našega načina štetja let je bil začetek štetja izbran tako, da naj bi bilo leto, ko se je Jezus rodil prvo leto našega štetja (leto 1), vendar datacija ni bila točna, Jezus se je po vsej verjetnosti rodil nekaj let prej.
Jožef in Marija sta sicer stanovala v Nazaretu v Galileji, a Sveto pismo navaja, da sta morala zaradi popisa prebivalstva v Betlehem in tam se je rodil Jezus (glej: Jezusovo rojstvo). Pozneje se je družina vrnila v Nazaret - Jezusa so sodobniki imenovali Jezus iz Nazareta.
O Jezusovem otroštvu je malo znanega. Ker je odraščal v judovski družini, pa lahko sklepamo na nekaj dejstev. Osmi dan po rojstvu je bil Jezus zagotovo obrezan, saj je ta dogodek za judovskega dečka zelo pomemben. Dogodek je opisan tudi v Svetem pismu (Lk 2,21). Spomin na ta dogodek praznuje Cerkev 1. januarja kot praznik Jezusovega obrezovanja.
Pozneje je bil Jezus gotovo deležen normalne judovske verske vzgoje: naučil se je brati, pisati in govoriti v hebrejščini, ki je bila uradni jezik judaizma (Jezusov materin jezik je bila aramejščina). Sveto pismo navaja, da je imel Jezus štiri brate (Jakoba, Jozeja(Jožefa), Juda in Simona) in nedoločeno število sester (glej Mr 6,3). Mnenja različnih krščanskih skupnosti so glede tega deljena. Rimskokatoliška Cerkev pravi, da so bili to bratranci in sestrične (uporaba izrazov "brat" in "sestra" v širšem smislu). Pravoslavna Cerkev trdi, da so bili to Jožefovi otroci iz prejšnjega zakona (Jožef naj bi bil ob poroki z Marijo vdovec). Protestantske Cerkve po navadi razumejo Sveto pismo dobesedno in zato trdijo, da so bili to dejansko otroci Marije in Jožefa in torej Jezusovi pravi mlajši bratje in sestre.
-
1
-
-
Sem ga vzel -ker pogrešam nekatere druge ljudi...sicer je pa tole zadnje, kar sem napisal glede Agapeta...ali kakorkoli že...sicer sem pa napisal- moja napaka...in moja krivda ...
lepo bodi
Matjaž
No, saj to je tisto... sedaj ostaja vprašanje ali so ljudje res poniknili, ker jih je Agape utopil v svojem besedičenju
ali pa se je Agape irkarniral, ker so ljudje poniknili, da deli brezpogojno ljubezen med ljubezni lačne bralce.
Kakorkoli že...
-
Heh Razlika, ravno zato rad prebiram tvoje, hudomušne, a jedrnate poste, saj nisem ravno neki knjižnji ali e-knjižnji molj.
-
Agape ni Tantra -). Ima Ime in Priimek, je v preteklosti javno deloval.
Po imenu tut Gašper NI. -)
Si pa hitro reagiral
-
Matjaž, te moti kaj specifičnega ?
Sicer je res "nespregledljivo", da 70-90% postov na forumu piše Agape (jaz mu rečem po domače Gašper),
a njegova lastna stališča niti niso jasno izpostavljena, tako da niti ne vem, kaj hoče povedati...
vse kar je očitno, je to, da večino pisanja enostavno prekopira iz interneta in da to, kar prekopira,
večinoma nima neke medsebojne povezave. Nekaterim je všeč... imajo svoje novice, spet drugim gre na živce,
večina se jih je kar odmaknila. Mogoče je čas, da se forum preimenuje v Forum Agape
Aja, še to, hehe; mene spominja Gašper na Tantro... v smislu "Tantra brez zadržkov" oz. "ko Tantra končno ejakulira".
AGAPE
v Duhovnost in osebna rast
Ne bi rekel.... če bi se rad spremenil, se nauči kaj o dialogu.... saj si očitno obtičal v monologu.
Sicer obstaja tudi forum "misli" in forum za reklame... tam so monologi bolj na mestu, bi rekel.
Če bi se rad spremenil, potem se pusti spremeniti ! TO je pravi način.