Ne strinjam se, da obstaja slaba selekcija- "dobiš" to, kar rabiš oz to, kar je v skladu s tvojim razvojem, po moje. Sama sem od vseh nice dečkov (normalnih/zdravih v vseh ozirih), ki so mi izkazovali spoštovanje, zmeraj izbrala največjo "barabo". Sedaj, s to pametjo, bi se z barabuni le pošalila in šla dalje brez razmišljanja. Danes sem drugačna, vem kaj hočem in česar niti v sanjah več ne želim. Ampak vse to vem ravno zaradi preteklih izkušenj. Tako, kot sem sama trpela v kakšni zvezi, zdaj vem, da je tudi moja polovica. Naučila sem se, da iz vsake izkušnje vzamem dobro/pozitivno in da vse slabo/negativno, kar sem doživela, je bilo tudi v meni. Toliko kot me je moja namočnejša zveza naučila o sami sebi, se zagotovo ne bi mogla naučiti tam, kjer bi se cedila med in mleko.. Človeka, ki me je čustveno sesuval precej let (in sem včasih pomislila, da bi ga grobo zbrisala iz zemeljske oble), imam danes neizmerno rada. Po človeški plati, seveda. Najpomembnejše mi je, da v sebi ne čutim ne obžalovanja, ne jeze, ne bolečine.. Prva sem, ki stojim za njim in mu priskočim v vsakem momentu na pomoč- res pa je, da ga v tem lifu ne bi imela za partnerja niti sekunde več. In ko mi je na koncu rekel:" Takega več ne boš dobila!", sem samo rekla:" Hvala bogu!" ☺