Rožica I

Eh, Ceres, mislim da bo romanca trajala dlje ravno zato, ker nista nonstop skupaj ☺. Kot z moškim .

Vauuu, Nataly, super 🖒! Se boš že naučila angleško, mala malica za takšno žensko, kot si ti ☺!

A res, Pinka?! Ne morem verjeti, da s(m)o raki takšni.. Prej bi ravno omenila škorpijone, ovne, kozoroge..kot rake. Zanimivo skratka.

Nisva se razumeli.. Od tega, da "svoj denar" pomeni- zaslužen s svojim delom do tega, da sem želela povedat, da lahko izstopimo iz vzorcev, ki smo jih živeli v primarni družini- če le želimo. Nima smisla preštevat, koliko smo od staršev dobili ali koliko bi morali... Vsak je svoj človek, odgovaren za svoje življenje, bodisi srečno, bodisi ne 🖒☺.

Pri nas so bile pa nedelje živ obup.. Starša sta imela tradicijo "brez tona, samo slika", napetost pa takšna, da bi jo s škarjami lahko rezal. Odločila sem se, čim sem imela svoj denar, da bodo moje nedelje krasen dan- dopoldne plavanje s prijatelji, zvecer kino, gledališče, kak koncert, ali vsaj poduhovljen pogovor v izbrani družbi ☺. S tem so postali tudi ponedeljki drugačni, oz vsak dan.. Enostavno je, verjemi, samo odloči se, kako hočeš (vsaj približno) živeti 🖒.

Haha, Ceres, lepo si si začinila konec poletja ! Sicer pa kdo pravi, da poletne avanture praviloma ne trajajo ?! Skrijte mucke, Ceres gre ☺!

Moja mačka, zdaj že več kot 10 let nekje sveti na nebu, je bila najbolj zvesto bitje na svetu ❤. Potepuška, malo mešana s siamko, in te se navadijo bolj na lastnika kot na prostor. Našli sva se, očitno, vendar (zdaj to mislim, vprašanje, kako bi takrat), če bi ji bilo drugje lepše, bi jo, seveda s težkim srcem sicer, pustila tam. Tudi ni dvoma, da je res uživala pri nas, tako da je ni mikalo živeti drugje. Če pa bi jo, bi si mislila, pojdi in naj ti bo sreča mila ☺! Kot pri ljudeh, simple.

Se strinjam 🖒! Res je včasih že prav smešno, kako vse odgovore (več ali manj) poznamo, pa jih iz lastnega nezaupanja ne upoštevamo.

Normalno ☺. Tudi sama zelo dobro poznam te situacije, vendar ker se dosti ubadam s tem, po taksni situaciji prevzamem svoj del krivde in se opravičim (jo prerešetam po dolgem in počez in jo vržem čez ramo- ne vlečem krivde naprej). Dosti prej opravim s takšno situacijo v bodoče in ko čutim, da bom izbruhnila, rečem, da bom zdaj prekinila pogovor, ker ne želim reči nekaj, za kar vem, da mi bo žal in da se želim pomeniti o vsem skupaj, ko bom umirjena. Predvsem je to lažje, če sem v stiku sama s seboj in takoj, ko začutim, da me nekaj duši, reagiram (tako ali drugače). Torej biti pozoren in prepoznati neprijetne okoliščine in občutke, ko se začnejo šele porajati. Če me nekdo vedno znova vleče v takšne situacije, pa pač sprejmem, da se vsega ne da razčistit do fundamenta in se počasi oddaljim. Če pa so to ljudje, ki jih ne morem izrezat iz svojega življenja (otrok/starši..), pa vzamem situacijo kot življenjsko lekcijo in jo predelujem in predelujem. Kot pravijo, če želiš spremeniti svet, spremeni sebe (svoj point of view) ☺.

Mogoče ti bo tole pomagalo, Zanija. Tudi sama imela (še imam) problem s postavljanjem mej- sedaj se predvsem fokusiram na to, da čim začutim, da gredo odnosi na moj račun- in ker želim ostati v stiku sama s seboj, poskušam čimprej urgirat- predvsem mi je pomembno, da ne čutim zagrenjenosti oz zamere, zato sama pri sebi sformuliram "tekst" in ga "oddam" v stanju brez jeze in nenazadnje imam v glavi, da ob tem tudi želim za sogovornika podobno stanje (torej ne napadam, povem umirjeno, brez obtoževanja, vendar suvereno in samozavestno). Ne uspe zmeraj, večinoma pa le ☺. Pa, seveda, dostikrat sem zmotno mislila, da človeku pomagam in sem mu, jasno, vsiljevala svojo percepcijo . Odkar tega ne počnem, imam kak problem manj ☺.

Se strinjam. Sicer pa človek, ko spozna/prizna svoj problem in poišče pomoč, torej pokaže samoiniciativo, naredi prvi in glavni korak k ozdravljenju, potem so pa zelo pomembni in nujni vzpodbudno okolje in strokovna pomoč.

Vsaka čast 🖒!

Evo, še en teoretik ☺.

Sicer verjamem, da marsikdo razume in zna pomagati tudi brez konkretnih izkušenj na danem področju, po drugi strani pa je med uspešnimi terapevti (recimo za narkomane), velik odstotek bivših zasvojencev.Definitivno ni lastna udeležba uraden pogoj za opravljanje tega dela, je pa vseeno zelo koristna.

Jao, crnogorac, čitaš li ti uopšte ? (tud sama črnogorske krvi, da ne bo glede tega hude krvi ) Problem je v tem, da mnogo duhovno prebujenih ljudi obvlada teorijo v nulo, v praksi pa kot starši/vzgojitelji/mentorji...pogrnejo. Menim, da si s tem, ko "obvladaš" tuzemsko življenje, šele pripravljen na duhovno sfero. Poznam precej "duhovnežev", ki živijo na račun staršev/države...medtem ko jim teorija šiba .

Joj, Brezo ☺..., tako fajn pišeš, če ne vpletaš svoje osebnosti ☺. Ko boš prišel do tega, da boš normalno odgovoril, boš tudi postal še kaj več, kot samo sposoben učenec ."Novodobnim" staršem nam sploh ni problem otroku se opravičiti, če smo ga kje pofiksali/ jasno in glasno priznati napako in ob tem vseeno ohraniti integriteto/ skratka se pokazati ranljivi in človeški. Večinoma imamo mlajše generacije malo bolj "sproščen" odnos z otroki za razliko od naših staršev- kar pa, seveda, ne pomeni nujno, da obvladamo bolje te medosebne odnose. Nasploh je pa lahko razkorak med teorijo in prakso sila zanimiva in različna zadeva. Bi te rada videla v praksi in tudi slišala mnenje tvojega otroka, ko bo, recimo, star cca 18, o tebi, kot očetu ☺. Človek, ki spregleda svoje napake, jih ozavesti in se jih trudi preseči vsak dan znova- ne samo, da je dober učenec, nego brilijanten ☺. Evo, ta sem ☺! Očitno dela na tem....v teoriji !

Se strinjam. V teoriji. Ko gre za nekoga, ki ga konkretno poznaš/ga rodiš/vzgajaš/imaš rad...si kakorkoli povezan z njim čustveno, v praksi pogrnem. Moja lekcija, kajne..

Tudi pri nas podobna scena . Se ne sekiram oz ne jemljem osebno, saj vem, da je to obdobje, v katerem je, žal , to čisto normalno. Se še dobro spomnim, kakšna sem bila sama ..Edino kar naredim (potem, na samem), ko jezika nazaj ali je neprijazen do mene, ko ima publiko (in to res zmeraj naredim), povem, da zahtevam spoštljiv odnos, in kako bi se sam počutil, če bi bila obratna situacija in bi jaz tako ravnala. Vem, da me takrat (če sploh) posluša le z enim ušesom- ampak dojame pa le, da tega neodobravam in da je takšno početje nesprejemljivo in verjamem, da se mu nekje v možganskim vijugah to nalaga ☺. Najhujša moja "kletvica" njemu namenjena je itak:" Upam, da boš imel sam 3 takšne froce, kot si ti !"

Amen ☺

Haha, kak žur bi tole bil ! Trenutno sem ob morju sama s 4- mi fanti-najstniki (ni ga smile- ja, ki bi prav odslikal situacijo )- si pa še kako zamišljam dopustniško/izobraževalni/pomirjevalni/pomlajevalni..(in kar je še tega ☺) tretma s celotno žensko argelo na Luninem netu- zagotovo bi bil nepozaben in nadvse sproščujoč ☺! P.s.: Če sem si že drznila s kupom prebujajočih se prenapetih testosterončkov podat v to avanturo- sem več kot pripravljena na zrelo estrogensko ekipo !

Domi- meni je zelo všeč ta hedonistični način ☺- kupim takoj ! Nataly- me vzameš zraven enkrat ☺?

Kolk poznam Lukrecijo, jih bo Cookie zagiftala totalno !

Kak frajer ☺! Sicer pa ne more biti drugačen, če ima takšno mater ! Tako kot sem napisala- sem nasplosno mislila, ni letelo direktno na tvoj post. Kolikor te berem, si za moje pojme zelo normalen vzgojitelj ☺! Joj, ja- ko vidim kakšno moško nerodo, se kljub vsem ostalim morebitnim plusom, sexipil čisto izgubi.. Moški pač mora biti moški ☺!

Ja, res, Silvija- mene bi kap, da najdem v omari kaksnega mulca, imam pa hipotetično hči- najstnico ☺.. Torej, če se nasplošno spomnimo lastnega najstništva, lahko tem novodobnim najstnikom preprečimo marsikatero bedastočo že samo s tem, da jim pustimo, da se družijo v varnem okolju ( s tem pa tudi bolj nadzorovanem !)!

Moj pa 14, ona pa 15 . Glede nabijanja Minecrafta- zelo pazljivo izbiraj izraze- da ne bo prišlo do nesporazuma .. Glede mopeda- kategorični NE ☺.