Mitra

Janif Ful dobro. me veseli da kdo tako lepo opiše potovanje po hribih in gorah. iščem model ki bi šel z menoj malo na kakšno transvezalo za nekaj ddni, pa ne najdem, tako da me zelo veseli kakšen "normalen" podvig v hribe. Mene osebno je minilo kolovratit sama po hribih, odkar sem srečala divje prašiče na sredini hriba. A si Marso predstavljaš, ko jih je srečala na srebini barja. Kar tako naprej

Sataraš? Pradižnik in paprika, popraženo na malo čebule, jaz dodam še zelene začimbe. Potem je stvar okusa z ali brez jajc umešanih notri. Dobro ko Bog. Solit in porat ne pozabi in malo česna.

Ne morem jo spravit sem gor. Regina - Demoni

Nimam smeškota ki bi skakal, ampak mi je predlog všeč. Kar se negativcev ki te gledajo tiče, pa samo tako naprej. Sami sebi v skledo serjejo. Prihodnost? Janif ve vse.

Motijo me ne, obožujem jih tudi ne. V moji sobi imajo raj na zemlji. Pajčevine jim pustim, ker muhe lovijo in komarje. So mi zanimivi, ampak na razdaljo. Kaj delajo ponoči in kje hodijo me ne zanima. kakšne tarantele si ne želim.

dan dober Škorpi in Štorko in maserji in vsi...... Lep dan vam želim, kot azilant se ne morem pritoževat.

Najlažje ga boš našla zjutraj, ko gre sonce gor in je še rosa na travi. Pajčevine še nisem našla, zapredek pa. Mucek je najboljši pokazatelj. Tam ponavadi čepi kjer so luknje od glodalcev, zraven pa pajkci. Ha. Kaj sem novega povedala. Nič. Kot da bi oboževala pajke.

ilegala

Kdaj ti ga dostavim Enega ? Familijo

čudoviti muc http://www.geocities.com/kru_sim3/20060708_036_2_.jpg Ali insekt

http://www.imdb.com/rg/photos-name/summary...20928/nm0000664 Recimo da bo lepo pasal na komp

simsala bim

na zdravje

Temu bi se reklo "nestresna služba".

Zajtrk kislo mleko in kruh. Kosilo vampi. Za posladek domači piškoti, mi je zavitka (skutnega) zmankalo.

da nam moti počitek

Pionirček ja, sem bila oseba pod mano ima danes izredno lep in sproščujoč dan

VELIKI plišasti bobonjera / domači piškoti

količina

atmonsfera

Dan dober Ale Si napisala tako zgodbo, da me kar mraz ruka. Svaka ti čast na odločitvi, da boš živela. Tvoj angelček te je vodil k tej odločitvi in trdna volja do življenja. Sama sebi se pa moraš malo zasmiliti na čase in pasti na dno brezna, da veš kako je potem sladko živeti na osebnih zmagah. Pa ne mislim da si morala nesrečo doživet, samo to da se zavedaš da imaš tudi slabe trenutke. To nas dela močne. Ravno včeraj je negdo komentiral, da gre najraje po liniji največjega upora, da potem lahko zmaga. Ta misev mi je zelo sedla v uho. Toliko bi še lahko sedaj pisala kako sem vesela za tebe da si tako premagla najprej smrt, potem nepokretnost, vrečko..... Brez potrebe bi pisala, samo čestitke lahko. Kar se pa imena tiče, meni osebno spet nekaj ne sede. Sploh se ne morem naučit kaj Mitra predstavlja v detajle. Ne vem kako se reče, mislim da numerologija, nisem ziher. Kakorkoli premečem črke in iščem izpeljanko, nekaj ne gre. Sem se malo zaje.... Brzina je moja vrlina hitrost pa slabost. Zdej pa imam. Spet bom Marso morila za sprmembo imena. Žav. Predlogi, welcome. Še malo branja. Naj vam tekne tako kot je meni Le malo je mladostnikov, ki bi znali ceniti zgodnje vstajanje in pomagali ocetu pri delu v druzinskem nasadu oljk ali kje drugje. Robi ni bil nobena izjema. Medtem ko jima je Miso, Robijev pes, sledil, je oce veckrat dejal: ''Loti se svojega dela veselo in vedro. Glej, jutro je sveze. Gledas mati Naravo, ki ti ponuja svoje prastare darove. Zaradi tebe so onemeli skrzati, evkaliptusova drevesa se blago zibljejo in te pozdravljajo, zemlja, nezno prekrita z jutranjo roso, se ti odpira.'' Oplazen s skepticnim sinovim pogledom, je oce poudaril svoje besede vzpodbude rekoc: ''V vsakem primeru pa nimamo izbire, kajti delo krepi cloveka.'' Toda tistega dne je bilo edino, kar je pritegnilo Robijevo pozornost, ptice na nebu, cebele, vrtece se po zraku in dezevniki, ki so se zvijali med prstjo. Lopata je bila pretezka in Robi je pocivajoc na njenem drzalu ugotovil, da je mnogo bolj prijetno sanjariti . '' Kaj pa mislis, da bos dosegel s tem !? '' , je zavpil oce.'' Zemlja se ne bo sama prekopala ! '' Toda brezdelje, tako zlahka cenjeno pri mladih, je v Robiju vzbudilo misel in ga navdalo s pogumom, da je surovo (neolikano) odvrnil ocetu: '' Kaksni kleceplazni hlapci smo zaradi dela! Poglej zivali. Ali se je njim treba ubijati z delom, ko pa jim narava daje pocitek in zavetje in ves cas na svetu za igranje? Ljudje bi morali ravnati enako, kajti svet je narejen tako, da se lahko zanesemo nanj. Psi so gotovo srecnejsi kot mi, samo posnemati jih moramo!'' Oce ga je pogledal. Ampak za cuda ni vzkipel od jeze. Nasprotno,le mirno je rekel: ''Kakor ti drago, Robi. Ker bi rad zivel srecno kot pes, pojdi pocivat skupaj z Misom pod tisto veliko olivno drevo. Bom ze sam dokoncal delo. '' Zbegan zaradi ocetove nenadne velikodusnosti in vesel, da se je resil lopate, je ubogal in se stegnil pod stoletnim drevesom. Konec dneva je oce brez besed oznanil sinu, da je prisel cas vrnitve domov. In ceprav Robi ni ves dan nic delal, je bil izjemno lacen. Ravno je hotel planiti po kruhu in juhi iz crnega fizola, ko ga je oce ustavil: ''Ne, Robi! sam si rekel, da bi rad zivel kot pes. No, pri nasi hisi dobi Miso hrano sele, ko mozje koncajo, saj ves, brez dela ni jela, in ker on nic ne dela, si pac zasluzi le ostanke hrane. Pojdi in se mu pridruzi ! Tistega vecera Robi ni dobil ostankov, kajti oce je bil zelo lacen in jih ni pustil. Odsel je spat pozno, pa se to s praznim zelodcem.Toda naslednjega jutra je zgodaj vstal, brez prigovarjanja. Cel dan je tezko delal, prav tako kot oce. Zvecer sta skupaj jedla in oce mu je ponudil del svojega mesa: ''Zato ker si si zasluzil'', je rekel, ne da bi se kaj dodal. Bolecina vsakdanjega dela nam je vsem vzela pogum. Toda ali naj se vidimo kot suznje ali pa raje kot pol-bogove, katerim je s hrabrostjo in delom omogoceno spreminjanje in preoblikovanje okolja po svoji predstavi? Delo je gotovo eno od plemenitih in hvalevrednih nacinov za spreminjanje sveta v bolj vabljiv in privlacen dom za vse nas. In vsak clovek lahko prispeva kamen v to zgradbo. Prepricujemo se, da bo zivljenje boljse potem, ko se porocimo, imamo otroka in potem se enega. Potem smo razocarani, ker otroci se niso dovolj stari in verjamemo, da bomo zadovoljni, ko zrastejo. Kasneje smo spet razocarani, ker imamo opravka z najstniki. Gotovo bomo srecni, ko pridejo iz teh let.. Govorimo si, da bo zivljenje popolno, ko bo nas partner spremenil vedenje, ki nas moti, ko bomo kupili nov avto, sli na krasne pocitnice ali ko se bomo koncno upokojili. Resnica je, da ni boljsega trenutka v katerem bi lahko postali srecni, kot ta sedaj. Da ravno ZDAJ !!! Ce ne zdaj, kdaj pa potem? Tvoje zivljenje bo vedno polno izzivov. Najboljse je kar priznati samemu sebi to dejstvo in biti vseeno srecen. Sreca je edini nacin. Torej, spostuj vsak trenutek ki ga imas. Se bolj, ce si s clovekom, ki ti pomeni nekaj vec (toliko, da prezivis svoj cas z njim). In zapomni si, cas ne caka nikogar. Zato, ne cakaj… …da bos odplacal avto ali hiso. …da dobis nov avto ali hiso. …da otroci zapustijo dom. …da gres spet v solo. …da koncas solo. …da izgubis 5 kg. …da pridobis 5 kg. …da se koncno locis. …da se upokojis. …da pride poletje. …da pride pomlad. …da pride zima. …da pride jesen. …da umres. ZDAJ je cas, da si srecen. Kajti sreca je potovanje in ne cilj,

Ale Pika polonica je bilo tisto na brzino. Mitra je nekaj na brzino. Ne morem se spomnit novega imena in spet Marso morit. To ime mi je sedlo po občutku in je bil (Mitra) dober in pozitiven Bog. Pika polonice so znak miru in prerojenja (upam da sem prav napisala). Kot žuželke ali hrošč ne delajo nobene škode, samo listke malo obglodajo, pa še to ne da bi se kaj prezirano poznalo. To bo bolj vedel kakšen biolog ali profesionalec. Da so ti priletele na okno, je bilo verjetno v spomladanskem času. Nisem brala tvojih linkov za nazaj, samo vem da si trenutno že brez bergel, se pravi si imela poškodovano nongo. Jaz osebno sem jih največ videla lanskoleto jeseni, ko so se (recimo) parile, vsaj izgledalo je tako. Bilo jih je na stotine in ena čez drugo, ena na drugi.....

Dober dan Danes se pa (še) da dihat. Popoldan spet na bazen. Kako bo pasalo. Malo rekreacije ne škodi, ane? Glede na to, da sem že iz kolesa.

Ja Marsa imaš prav. Nikoli nisem marala ali oboževala računalnika in nisem mogla ali znala kaj poiskat. Ker me zanimajo stvari kot so astrologija, zvezdna znamenja......, lunin mrk..... se tudi takšna ovira kot je tipkovnica, ekran... premagajo. Ne znam še mnogo stvari (ker me ne vlečejo), pomatram se pa za stvari iz luninega neta. Mogoče čudno, ampak šele nekaj dni vem, kje se najde napoved za tekoči teden, oz si znam razložit kaj iz tega izluščit. Še ga bom svirala in kakšne neumesne izjave dala, ampak napredujem. Za izkušene je mogoče prenekatero uprašanje ali izjava malo mimo, če primerjam sebe se sploh ne čudim da pride do tega. Sploh začetniki. Nebi sedaj o tem, da je prvo uprašanje ponavadi "kako greva skupaj" od ene 14 letne gospodične, ki še ne ve kaj je življenje. To pa verjemem da ti pritisk dvigne. Tako naprej in veliko mirnih postov.

Dan Bazen, bazen Tok sem zgonena, da se mi še tipkat ne da. Voda naredi svoje.