Emilija

Starost, gibice in gube... Super je to, da takrat, ko imaš že malo več gubic, se malo poslabša tudi vid, potem pa je čisto enostavno, saj ni treba nositi očal pred ogledalo. Jaz nimam nobenih gubic, čeprav mi let ne manjka! Zame je moja koža gladka, kot ritka od dojenčka

Prava pomlad se bo zame začela takoj po prvem aprilu. Takrat seveda, če bo držalo vreme, začnem delo na vrtu. Gnoj je že doma, torej v ponedeljek lopato v roke in nastajale bodo lepe gredice, ki bodo če bo toplo kmalu okrašene s solatico, korenčkom, porčkom, peteršiljčkom, itd. Potem bo kmalu zacvetela češnja, ki je vsako leto tako bela kot nevesta in vsa brenči od čebelic. Pa kao nežen je cvet breskve! Oh kako ljubim pomlad! Vsem želim prekrasno pomlad!

Nekoč sem malo "šetala" po internetu, pa sem našla zdi se mi da je bil naslov priprava na sveto spoved. Jaz sem bila prepričana, da kaj veliko grehov nimam. Bila sem presenečena koliko raznih grehov je tam naštetih, celo takih, ki se meni sploh niso zdeli grehi, nič grešnega nisem videla v tistih grehih. Moram si še enkrat pogledati to stran in razmisliti o tem!

Predlansko leto, sem imela prav vsak mesec angino. Ker se z zdravnico malo poznam, mi je brez veliko prošenj pisala amoksiklav. Ko je nekega dne ona zbolela, jo je nadomestila druga zdravnica. Pa se spet pojavim jaz s svojo angino! Gleda karton, pa mene, pa pravi, nič ne bo z antibiotiki! Vaša naloga je, da si izboljšate imunski sistem! Jaz sem jo debelo gledala in vprašala seveda kako pa naj, saj pijem čaj z limono, jem sadje... Seveda sem globoko užaljena šla domov in si rekla, zdaj pa gre zares. Šla sem v lekarno in kupila apikompleks, v trgovino po liter meda, pa po 2 kg pomaranč, limone. Res sem se potrudila, angine pa od takrat nisem imela več. Seveda sem zdajle potrkala na les

Jaz jem preveč, še posebej zvečer, ko sedem k televizorju. Danes sem prav zato tukaj na forumu, ker tukaj mi ni treba jesti. Ko sva se s prijateljico pogovarjali o tem, je rekla, da so se okoli fotelja, kjer sedim nabrale "deve", ki me naganjajo k hrani. Seveda sem se ji smejala, kakšne deve neki! Toda resnica je ta, da so prostori, kjer ne mislim na hrano in so prostori, kjer mislim samo na hrano!

Jaz pa takole konzerviram peteršilj in liste zelene in dodam še nekaj listov luštreka. Poberem na vrtu, operem, zelo drobno narežem. V literski kozarec dam plast te zelenjave, posolim (kar precej), nato dam spet plast zelenjave, posolim in spet in spet..., dokler ni kozarec poln. Taka moja vegeta lahko stoji v hladilniku kar celo sezono, ali zimo. Ko gremo kampirat na morje vzamem kozarec s seboj, tam nimam hladilnika, pa se vseeno ves mesec ne pokvari. Poskusite, ne bo vam žal! Skoraj sem pozabila, da mora biti zelenjava dobro potlačena, da je vmes čimmanj zraka!

Jaz kupujem mleko z 05% maščobe. Sicer izgleda skoraj prosojno, ima pa zelo malo maščobe, ki naj bi bila najbolj nevarna. Tako mleko kupujem zato, ker ima mož povečan holesterol. Ko sem primerjala škatlo z mlekom s 3,5% maščobe, sem videla, da je vseh drugih snovi enako, samo manj maščobe.

Že od nekdaj me je mikala mikrovalovna pečica. Že zdavnaj bi jo imela, če ne bi že večkrat slišala, kako nevarna da je za zdravje. S sevanjem naj bi povzročala raka. Ali imate kaj izkušenj s kuhanjem v taki pečici?

Tudi meni je kavica obred. Zjutraj spijeva z možem "podaljšano z mlekom", takrat je vrsta za kuhanje na meni, ob treh popoldne pa poseben užitek, ko kavico skuha mož in zraven pokadim eno cigareto, potem je to tisto sicer nezdravo, ampak zame ta pravo!

Hrana, uh, kako težko se ji odpovem, najbolj me pa razoroži tisti vonj poleti pred Šparom, ko v tisti utici pečejo piščance, kar dva ovinka naredim, da me ne potegne tja! Jaz bi pač ne mogla biti vegetarijanka

Jaz bi glede smrti najraje verjela v reinkarnacijo, pa čeprav bi bila v naslednjem življenju samo črv, samo, da bi še enkrat prišla nazaj. Bojim se besed -nikoli več-. Ko grem na mamin grob, vedno mislim, glede na to, da je bila zgovorna, saj nisi tukaj, saj si nekje na čveku pri sosedi, da mi je lažje. Najbolj pa me je prizadelo lani, ko sem delala nov nasad cvetja, pa je bila v zemlji za roko velika luknja, menda od voluharja. Vse do takrat sem govorila, da mene po smrti ne smejo zažgati, češ, da krsto sem si pa že zaslužila, sedaj pa nisem več tako prepričana,če naj bi me rajši ne zažgali.