Skoči na vsebino

AYA

Vajenček
  • Št. objav

    153
  • Član od

  • Zadnji obisk

Vse kar je objavil/a AYA

  1. borism.. ravno pri profilu se mi je zataknilo...ko sem želela viola barvo mi je računalnik javljal napako konstanto niza in nisem mogla naprej...ja vaja dela mojstra.. hmm... ali bi pa mogoče morala zamenjati profil.... ...a si ti pobrisal prostor ali se je zadeva dokončno uredila? LP AYA
  2. borism... ja, saj ne bi puščala..pa imam "čarunalniške probleme".. mi zamrzne ... delam na tem . LP AYA
  3. Naky....en velik poklon...... ...da si pri sedemnajstih točno vedela kaj hočeš .. da si kljub letom ter situaciji v kateri si se znašla vztrajala LP AYA
  4. .. hja, bil je prvi...prvi ki je naredil kaj takega... ....zame tako edinstven (in nekoliko boljši - čeprav beseda boljši ni ravno dobro izbrana, saj se ne moreta primerjati!!) je Prince..recimo Puprle rain... ..M.J. pa nevem zakaj je postal tako sumničav, sterilen, čudaški....verjetno je šel preveč v eno skrajnost... posledica prehitrega uspeha ali prevelike količine $$? ...glede "fantkov"...so veliko škode naredili tabloidi... LP AYA
  5. AYA

    Izjava!

    uff.. sem se namatrala.. .. ja v takšni barvi, in takole..ja bo pa vredu LP AYA
  6. AYA

    Izjava!

    Če mora človek izbirati med sodbami prijateljev in svojimi sanjami, se mora vedno odločiti za svoje sanje.[/size[/color]] (Linda Stafford)
  7. contesa ...si pa imela "srečno roko pri izbiri staršev"..oziroma verjetno je to tudi pogojeno s tem, kaj pričakuješ potem tudi dobiš ali da se bolje izrazim, verjetno je vsakemu izmed nas izkušnja ki si jo pridobimo (?) potrebna za nadgradnjo svoje osebnosti...jaz pač nisem imela tako "lahko otroštvo" pa se tudi sedaj večkrat sprašujem ali je to sreča ali ne... ..in včasih sem prepričana, da po eni strani je tudi to vredu, kajti izkušnje in življenje samo me je izoblikovalo sedaj v takšno osebnost kot sem.. in seveda brez samohvale...sem prav všeč sebi takšna kot sem... ...seveda je pa res, da se učimo celo življenje... LP AYA
  8. hja, očitno imamo vsi podobne izkušnje.. tudi mi smo šli v Benetke v času pusta... imeli smo vodičko.. pričakovali kup mask, videli smo jih žal le kakšnih 20 - morda dve, tri tiste prave beneške.. ..kaj se tiče vodenja pa tole..sploh ni bilo pustno obarvano.. vstavili smo se skoraj pri vsaki cerkvi ..ok ne rečem za Doševo palačo, pa most vzdihljajev, trg SV:Marka, most Rialto..pa kakšna gondola...palača--- ampak naša vodička je bila prav zasvojena s cerkvami...čeprav sem sama verna. ampak od teh cerkev..kdo, kaj za koliko časa imel, obnovil, zasedel pa nisem nič odnesla..raje bi posedala na Markovem trgu in uživala v pustu... nenazadnje...ogled vreden tega denarja...vsekakor... LP AYA
  9. AYA

    Moje sanje

    ja,jutro... jaz sem že pozabila svoje sanje, žal.. ampak - Mucamaca prijateljica (tudi lunatka) mi je dejala, da s tem, ko sanjamo še živeče ljudi mrtve jim s tem podaljšujemo življenje... ...od takrat dalje sem glede tega potolažena...kajti sama sem sanjala, da mi je enkrat mož umrl v prometni nesreči...drugič mama in sem ji potem na sedmini v cerkvi še zadnjič dejala: mama, saj ti ni treba umreti če nočeš! nič hudega...IN POTEM SE JE VSTALA IN SE HVALEŽNO NASMEHNILA...OH KAKšna mora... ja, je pa res, koi imam takšne moreče sanje sem čisto na tleh....sicer pa mi je tudi mama potrdila, da tisti "mrtvi" v sanjah bodo še dolgo živeli.... no, pa sladke sanje... LP AYA
  10. AYA

    Moje sanje

    nimbus... a te lahko nekaj vprašam? ko te takole prebiram...a se ukvarjaš s pisanjem? LP AYA
  11. AYA

    Moje sanje

    ja, ker nisem sanje takoj zjutraj zapisala sem jih delno pozabila... ...verjetno mi res podzavest deluje, v službi je sodelavka iz sosednje pisarne "zbolela" za rakom, za povrh mamica dveh otrok, ki je nameravala imeti še enega... ...in potem se meni sanja, da moj oče zboli za rakom, istočasno sem izvedela še za eno osebo (ampak se sedaj v budnem stanju več ne spomnim..), vem samo da se zjutraj zbudim in vsa utrujena ugotovim, da so bile le sanje..oh, samo sanje.. AYA
  12. nataly ja, Tiana....kako domače...moj oče je bil tudi takšen....in sedaj ko mi je uspelo, kot da je nekako jezen, še vedno nimava pravega odnosa in nevem ali nama bo kdaj uspelo ... resnično ga nisem nikdar prav razumela...zakaj ni na svojo edino hči ponosen, vesel da ji gre lepo ....tako pa moramo včasih kakšno stvar pred njim skrivati, češ kaj ti je tega treba...škoda denarja...bi ga raje bolj pametno porabila kot da recimo greš za tolikoo dni na morje.. ..mama mi je sicer vedno stala ob strani, a žal ni imela toliko poguma, da bi se očetu postavila po robu...do sedaj..no to je pa že druga zgodba, ki ravno ne sodi sem.. LP AYA
  13. JA, Tamara res si se potrudila in zelo lepo napisala... kapo dol.. ...tole z živalmi mi je bila simpatična in tako zelo resnična prispodoba... ...me je zadela kot strela z jasnega... ...napisano je zelo preprosto, zelo "lahko te je brati" in razumeti... tvoja filozofija finančne neodvisnoti mi je zelo všeč...napisano je resnično tako doživeto... ...mogoče za na konec samo še to: ko ti bo čas dopuščal, se kar še razpiši, rada berem.. LP AYA
  14. verjetno se ti jutri kaj bolj posvetim in bova "kakšno rekle" ali dorekle...tema me je pritegnila.... AYA oj, Tamara... končno sem uspela prit gor....nevem ali imam računalniške probleme...enostavno ko pridem na lunin net...se mi odpre okno Microsoft Development Enviroment (Design)...in potem ko dam ukaz zapri _x _ ta MDE okno se vse skupaj zapre... no..sedaj sem tu... ja, v bistvu nisem tako veika zapravljivka....saj veš običajni stroški: kredit (ki ga bom drugo leto izplačala...hvala bogu...) za hišo, police za nezgodno zavarovanje, dodatno rentno varčevanje, nekaj malega vsak mesec vlagam v sklade..potem je tu hrana, tekoči stroški, redno vzdrževanje, seveda bi potrebovala naša hiša še fasado, hčerka svojo sobo v mansardi, počasi bo treba nabavit kakšen družinski avto, da ne bomo vsako leto hodili z jugecom v Split in Bosno.....tako sedaj sem ti vse tako podrobno opisala, da če še dodam število TRR in osebnega računa potem mi lahko daš kar finanči plan...no šalo na stran..sedaj poznaš moje mesečne obveznosti... ..in potem včasih pomišljam, če se popolnoma osamosvojim (imam sicer s.p.) ali bo dovolj cvenka, seveda je odvisno tudi kaj delaš...oziroma ali bo tisto s čim se ukvarjaš tudi tako donosno...kot internet, zdrava prehrana...če bi fotografirala...ali bi imela dovolj stalnih strank za preživetje, saj je konkurenca huda... ....no če bi vsaj nekaj strank z luninega neta še dobila, hja...potem bi mogoče šlo... ...lahko bi mi tudi kdo z astrološkega vidika razložil ali bi mi kot "ovci" to steklo... resnično se mi zdi imenitno, da nikoli ne hodiš v "kalsično službo", pač pa celo življenje počneš to kar te veseli... ...sicer sem prebrala kar nekaj knjig od finančne svobode, Krog denarnega toka do Kyosakija, pa vendar... ...pa vendar še zmeraj omahujem... ...neki stric mi je rekel, da naj pišem, da imam potencial tapravi in da je samo od mene odvisno ali ga bom znala izkoristiti, in spet je to čisto nova, čisto druga skrajnost... nevem..odpiši...saj veš..več ljudi več ve... ...bova še kakšno rekle... LP AYA
  15. ojla., Tamara.. ..ja tko na hitr...prebrala..vidim da še bova kej podebatirale, ampak sedaj me kliče delo verjetno se ti jutri kaj bolj posvetim in bova "kakšno rekle" ali dorekle...tema me je pritegnila.... ..do takrat pa tebi in tvojim bližnjim želim lepe bele velike snežinke Lp AYA
  16. dolgujem ti še en odgovor....pokowc... ..kljub vroči debati, veš, imava vseeno nekaj skupnega....zanimivo, a ne? ..imava namreč skupno prijateljico, ki sicer meni zelo veliko pomeni, in sem tako tudi slišala zate...načeloma so njeni prijatelji tudi meni blizu..no...vsaj zdelo se mi je tako...zato sem si dovolila uporabiti ime Poki... ..ampak oprosti, mogoče ni bilo prav....nič hudega ... ..ja, pokowc pa še to...? zakaj nekaj napišeš in potem iščem ta odgovor po vseh voglih ekrana nakar ugotovim, da je zbrisan?.. ..hm, čudno.. ...cenzura? LP AYA
  17. ...veš, ko sem ravno končala s pisanjem odgovora, me je računalnik ven zabrisal... ...menda je to znak, da moram končat... ...mi pač tega ni treba....bom končala in grem raje spat lahko nočko AYA
  18. O..jutro POki , a tudi ti nočna ptica??? vidiš prilagam vprašanje, ga mogoče nisi prej zasledila? a je kdo govoril o blagostanju? a te je moja izpoved s čim prizadela? si se kje ti noter vidla? nevem...nisem imela občutka da se hvalim...kakorkoli... sem pač povedala, da to kar me veseli mi verjetno ne bo prineslo veliko cekinov...?? a je v tem kaj narobe? saj zato pa je forum.. greš gor in poveš svoje mnenje.. toliko.. ..če pa imaš kakšen nasvet (razen tega omenjenega) vedno LP AYA
  19. AYA

    Moje sanje

    ...hvala bogu, da je prejšnja noč za mano... ...sanje so bile prava mora... sanjalo se mi je, partner dva dni pred novim letom prevaral z bivšo sošolko..točno 28.tega decembra..dva dni pred novim letom...in jaz sem bila sama doma z leto dni staro pupo.. čez mesec dni sta oba zaradi slabe vesti to priznala partnerjema. Mojemu parnerju je bilo zelo žal, jaz sem se pa sama v sebi bala, da mogoče ne gre za kakšno globjo prevaro kot le en bežen seks...strah me je bilo misli, da so bila prisotna tudi čustva...in pa seveda dejstvo, da me je po štirinjastih letih partnerstva prevaral...odpravila sem se tudi k "sošolki" ki je ostala povsem mirna....da je sicer bilo več srečanj, več sestankov....vendar sta samo enkrat skupaj spala...in jaz sem se v sanjah spomnila, da bom odprla novo temu na luninem netu saj mi bodo lunice že vedele svetovati in pomagati... tako so se zaključile moje sanje, ko sem se ob 7. uri zjutraj zbudila, prva misel mi je bila, da ne bom pozabila iti na net...odpreti novo temo....in šele čez nekaj časa sem se zavedala, da so ti bile le sanje.... ..sanje, ki jih sicer ne razumem najbolje...pa bi jih mogoče morala... hm... LP AYA
  20. hja..zelo lepo napisano...od Tamare in Marse.. ..čeravno sem izpred nekaj dni razmišljala o tem, kako lepo je menda celo življenje delati samo in izključno tisto, kar te veseli... ..sicer imam kar dobro službo z dobrim zaslužkom....in prav ta mi skozi vsa ta leta onemogoča, da bi počela samo tisto kar me veseli. Denar imam rada, še raje pa ga zapravljam zase in za tiste, ki jih imam rada, rada se udobno počutim, oblačim, si kaj privoščim,....in iz tega razloga nekako vedno pomišljam, kaj hudirja, kaj če pa mi ne bo šlo tako dobro...?? in bom potem prisiljena sprejeti slabše delo od tega ki ga imam sedaj? ...tako opisala sem svoje strahove, ki mi ne pustijo, da bi se dokončno osamosvojila...seveda v umetnosti...in ker tu nekako ni veliko denarja... "nimam jajc" če se lahko tako izrazim... ...prosim....lahko mi kdo pomaga s kakšnim nasvetom... LP AYA
  21. AYA

    Misli o otrocih

    Tamara ja. tile zlati srčki... ..ko ti otrok pri dvajsetih postane prijatelj potem veš, da si na pravi poti.... AYA
  22. AYA

    Varanje

    hm.... ..zanimivo da sem o tem ravno razmišljala.. ..seveda je res odvisno zakaj te partner prevara... če bi se to zgodilo do izpred nekaj let mu ne bi nikdar odpustila...nikoli... ...niti slučajno... ..potem je prišlo obdobje težke preizkušnje...potrebovala sva veliko razumevanje in ljubezni, da sva prebrodila preizkušnje ...in preživela... ...nekaj let zatem se nama je rodila čudovita punčka...spet taka samo najina izkušnja.. ki je ne bom mogla deliti z nikomer...neprespane noči ...otroški smeh...prve besede mama...(no. prva beseda je bila ata, haha)...prvi koraki..prvi rojstni dan.... ja. bi mu odpustila.. odpustila bi mu zato, ker ga imam rada... ...noro rada... ..ker sva toliko vsega skupaj preživela...lepega in slabega.... ....ker imava toliko skupnega... ...ker je tisto, kar sem isakala... ja. bi mu odpustila, vendar kot pravi Marsa...ne bi kar tako požrla....a odpustila bi... LP AYA
  23. ZNOVA... ravno sem bila na forumu odpuščanje in sem se spomnila ene čudovite knjige na to temo... ravno v tistem obdobju sem v knjigarni zasledila knjigo ..še sedaj se spomnim, tako lepe roza rdeče barve so platnice...narisan je srček...meni zelo dobra knjiga...takrat sem ji dokončno dopustila in sem vedela, da sem na pravi poti, saj so mi ostali govorili in me nagovarjali..kako lahko to prenašaš.. kako lahko si to dovoliš...ipd.. evo je: Lewis B.Smedes: ODPUSTI IN POZABI- kako zacelimo rane ki jih nismo zaslužili..pa lepo branje.. čao AYA
  24. AYA

    Odpuščanje

    ostaja ena čudovita knjiga, meni je pomagala odpustili... prilagam podatke: Lewis B:Smedes: ODPUSTI IN POZABI - kako zacelimo rane ki jih nismo zaslužili pa veliko odpuščanja vam želi AYA
  25. Bigm ZNOVA, jaz imam za sabo eno takšno bolečo izkušnjo...izdala me je punca, s katero sva bili več kot deset let najboljši prijateljici...imela me je za sestro...vsako nedeljo sem se zjutraj vozila 7 km daleč k njej na kavo...čeprav sva (takrat še s fantom..) živela skupaj. imeli sva prometno nesrečo, na srečo brez hujših posledic...malo preveč akohola in veliko naprevidnosti....potem sem jaz vložila zahtevek za odškodnino (sem tudi nezgodno zavarovana), ona se pa tega ni pravočasno (24 ur) spomnila in potem je bilo konec tudi najninega prijateljstva... Nisem razumela zakaj, verjetno tudi ona ni, drugače ne bi trosila takšne neumnosti okrog.... ni me prizadela njena reakcija...saj smo vsi iz krvi in mesa...prizadelo me je tisto, kar sem slišala od drugih...prav krilčala sem v sebi na čase...ker delava v istem okolju, sva se vedno srečevali.... nikoli ne bom razumela, kako lahko nekoga, ki ga imaš, tako izdaš...nekaj časa sem blodila okrog kot brez ene noge...vendar saj veš, ZNOVA, čas celi rane, zacelil bo tudi tvojo...jaz sem zaradi nje trpela dolga tri leta...preden sem lahko postala čisto ravnodušna ....bolečina je enaka tisti, kot če tragično izgubiš ljubo osebo...naenkrat je več ni...in nikoli se v takšni podobi ne bo vrnila nazaj... ..vsaj jaz sem tako čutila.... vendar kot pravi BIGM, ohranila sem svoje dostojanstvo in s ponosom lahko rečem in tukaj pred vsemi napišem (mogoče bo kdaj tudi ona to brala...ker občasno hodi sem gor...)...draga prijateljica...nikoli in nikdar nisem izrekla nečesa za kar bi se kasneje lahko sramovala ali bi mi bilo žal...ohranila sem mirno kri in trezno glavo...tudi bolečina čez čas izgine.. po menda 5 tih letih je s težkim porodom rodila sina... ..seveda sem takrat izbrskala njeno številko in ji poslala čestitko.. ...kljub vsemu sem ji zaželela vse najboljše...res iz srca.. ..po tem dogodku me je iskala...vendar ni našla tisto tapravo Ayo... ...nje več ne bo nazaj...seveda imava še danes stike, se veiko slišiva, ampak takšnih "orehovih korenin" moje drevo nikoli več ne bo imelo... ZNOVA, verjetno ni bila taprava... ... prava prijateljica te ne bi izdala...ne bi te smela...vem, ko nekomu tako globoko zaupaš postaneš slep... pusti času čas ...čas celi rane...veš, vsak zakaj ima svoj zato....nič ni naključje...očitno sva obe potrebovali takšno izkušnjo... LP AYA
×
×
  • Objavi novo...