AYA

...hja moja lepotna napaka pa je FOTOGRAFIJA... ..fotografija in še enkrat fotografija... noro...na črno belo fotografijo pa sem NORA... tako nora da bom menda še ob smrtni postelji "stisnla kakšno fotko".... ..imam samo srečo, da me mož pri tem podpira (finančno, hahaha...) in prenaša.... celo stanovanje polno slik...obešenih... in vsake toliko časa..ko me prime, zamenjam vse fotke z drugačnimi..odvisno od počutja... tako tisti, ki so redni obiskovalci mojega doma točno vedno, v kakšni fazi sem in kako se počutim... ....tako kot bi pogledali vame... ...štetje...madonca a res vsi štejete...??? čist zares??? jaz sicer ne štejem avtomobilov, pač pa že vrsto let zapored (sem doma v manjšem mestu in se "vsi poznamo" hahah) gledam registerske tablice in si posebne skušam zapominti skupaj z tipom avtomobila in potem, ko katerega kje "srečam" primerjam številke, avte....ali so posrečeni...in tko... ja, ok zdaj pa dol LP AYA

sanjalica, dolgujem ti še en odgovor: če bom zbolela za rakom, si bom pač kriva sama....kljub vsemu....čeravno imam kar nekaj teoretičnih možnosti, da bom... glede na dejstvo, da mi je mama pred 15-timi leti zbolela za rakom... ter da sem kot njega hčerka/potomka nagnjena k temu... ..mogoče pa bodo krivi geni?! ...zato preventivno uživam alge, vsako jutro pa mi Jack Levinn pripravi jabolčni in korenčkov sveži sok, da dobim karotenoide in ostalo.... LP AYA

..sem bila odsotna in zato bo tak tudi moj odgovor... sanjalica...hm... ..nevem... ..še vedno premišljujem in tokrat skrbno izbiram besede, da te ne bi nehote prizadele/užalile.... ...mogoče samo to od "alkimista"...bistvo je očem nevidno....držim pesti zate... skwo...vsaka čast.... vidim, da ogromno delaš na sebi... ..iskrene čestitke za tako dolgo prehojeno pot.... LP AYA

ja, sanjalica...upravičeno si jezna in prav vsak ima pravico do svojega mnenja... nimam te namena prepričevati....nisem govorila o prepričevanju, nežnosti, nasmehu.... GOVORILA SEM O ODPUŠČANJU.. znati moramo odpuščati....in takrat, ko več ne boš tako jezna, takrat boš vedela, da si lahko odpustila..... LP AYA

nosorog , imam eno vprašanje: kašni kristali (gorski kamen)?? doma imamo klimo z ionizatorjem zraka, solne lučke tudi.. LP AYA

skwo... jaz sem imela zelo podobno izkušnjo...vendar me niso spolno zlorabili...in ko sem to prijavila policiji so mi le ti dejali, da se je zelo verjetno kdo hotel z mano samo pošaliti... ..ko sem se po nekem času končno lahko zaupala mami, je dejala da se mi jo to samo zdelo... to sem sprejela kot nerazumevanje in da me je s tem, ko temu ni namenila niti najmanjše pozornosti hotela obvarovati pred vsem zlim.... mogoče tudi od tod izvirajo moje težave...šele zdaj ko skušam tebi odpisat/pomagat se mi začne film vrtet ....mogoče... imam pa v svoji bližini meni zelo zelo drago osebo, ki je bila večletna žrtev spolnih zlorab...in moram ti kar naravnost povedati, da celo življenje trpi zaradi tega, menda najbolj zato, ker tisti osebi ni nikdar odpustila in je sedaj že pokojna...Mogoče sedaj nisem ravno zbirala besed vendar ti svetujem, da probaš "zaživet" s tem (sicer menim da si na zelo zelo dobri poti...bravo!!) in PREDVSEM ZNATI ODPUŠČATI....nekako to vse skupaj preživet...in živet naprej..ta oseba je po dolgih letih zbolela za rakom....zakaj? zato ker ni mogla/znala odpuščati...saj veš..rak je dolgotrajna zamera... oprosti, skwo...ne bi te rada prestrašila, vendar je dobro da poznaš tudi izkušnje drugega..... misli so vse...vse izvira iz misli..tudi bolezen...dejanja.... .. LEP POZDRAV IN VSE DOBRO AYA

jasinti... prilagam odgovor ginekologa na enako vprašanje moje noseče prijateljice, ki je redna kadilka in je med nosečnostjo kadila : ja, škoduje, redno kajenje lahko vpliva na samo težo otroka in lahko povzroči prezgodnji porod.... ..tega je že dve leti ....prijateljica je rodila punčko (porod vakumski!!), ki si sicer ni imela dobro razvitih mišic oz. mišične mase tako, da sta hodile na fizioterapijo (nevem če je to pogojeno s cigareti..), vendar je sedaj čisto normalna pupa... LP AYA

piščanec PP, obstaja ena čudovita knjiga "NARAVNO IN ZANESLJIVO" izšla sicer že pred leti...vendar drži kot pribito...sprobano...ti rečem...vredna ogleda ali branja.. Govori o treh načinih urejanja rojstev..enega izmed njih ti je čudovito opisala Daisy in človek bi ji kar mal zavidal .....zraven temperature lahko določaš plodne dneve tudi preko sluzi in odprtju materničnega vratu...jaz osebno sicer čutim, ko imam ovulacijo oz. mi folikel poči me v jajčnikih zaboli - podobna bolečini pri menstrualnih težavah. Sluz pa spremljaš vsak dan in je ponavadi "neopazna" oz. bela, gosta...ko postane vlecljiva in zelo zelo podobna beljaku potem JE PRIŠEL DAN D....VESELO NA DELO... Pri materičnem vratu je zadeva bolj zapletena in zahteva več potrpežljivosti ....vrat je načeloma zaprt...in vsak dan sproti s prstom preverjaš kako je "vratom" - za pomoč naj ti bo merjenje bazalne temperature ali sluz... pa še nekaj o temperaturi: če nimaš redne menstruacije nasvet: jaz jo imam tudi na 38 dni in več...odvisno ...tudi od psihe itd... takrat je vendo ovulacija okrog 20.tega dne... Mnogo malih "piščančkov" ti želi AYA

piščanecPP, nevem če boš tole prebrala...pa tudi če ne...ne morem, da tudi sama kaj ne dodat k tej temi... ..čeravno me že dolgo ni bilo "gor na netu"....so mi kot slaba vest na najdi-ju svetovali recepte ravno z luninega neta za jačanje srca in tako sem takoj šla po obleko in surfat...šalo na stran...mimogrede piščanec..imava isti link?! ....sem sama mamica 16 mesečne punčke in je kar nekaj Drave preteklo preden sem prišla do nje.... mladi par, ki ne morejo imeti otrok čakajo na posvojitev le tega do 4-5 let, otrok ni...dojenčkov še manj...zakon ne dopušča posvojitev iz tujih/bivših Yu držav... RADA bi ti rekla samo to: iz vsega srca - naj bo odločitev samo njena, pa kakršnakoli že bo, ji pač nikoli ne bo žal,ker ni storila drugače... pozdrav, AYA

ja afna.. Tudi jaz se doma nikoli nisem počutila doma...nisem imela svoje sobe...zaradi očetovih načel....pa kdaj drugič o tem... dobro sem se počutila doma edino takrat, ko sem bila sama...zato se je pogosto dogajalo...že od osnovne šole dalje, da sem se vstala iz postelje takoj ko je zadnji zaklenil vrata...si naredila radio ... no sedaj je pa drugače..sicer sem zelo dolgo živela na moževem domu....sedaj pa sva kakšno leto že preseljena v hišo- oziroma bolje rečeno od takrat ko sva pričakovala najino prvorojenko... ja tako sem sedaj končno doma... hvala bogu... lp AYA

OJ, NATALY !!!!!!!!!!!!!!!!!! ja, veliko razmišljam o smrti te dni, ko se je tako blizu nas zgodila takšna tragedija, saj veš.. menda je fant celo čutil, vedel da se bo nekaj zgodilo...in to mi nekako ne da miru.. nevem zakaj ampak zelo težko ali pa se sploh ne, sprijaznim z izgubo koga bližnjega...ne znam si predstavljat kako dalje...pa ne gre tukaj za neko fatalno naveznost... s tem imam probleme....enkrat sva o tem govorila tudi z župnikom in mi je posodil dve krasni knjigi in pol se sploh nisem več bala razmišljati o smrti: mislim da je eden naslov V objemu svetlobe (Elizabeth Kurbler Ross- nisem prepričana menda je ona napisala tole knjigo- takole z glave9... sem pa si kupila eno knjigo o smrti...vendar bi doma mogla preveriti naslov..ti javim..sicer pa tko nimaš kaj časa brati .....hahaha AYA

Ja Tamara, tema so cilji... ..sam ne vem zakaj se tko jeziš... tema so menda res cilji, je pa seveda razlika ali si postaviš cilj in ga skušaš doseči ali pa si to samo močno želiš....npr. da ne bomo samo sr... jaz bi tudi rada imela BMW-ja ampak če si ne bom postavila cilja kako do njega in si ga bom samo želela, ga pač ne bom imela.... AYA

Jaz si zmeraj postavljam cilje in včasih je bila do kakšnega cilja zelo dolga pot - do zadnjega mojega cilja je preteklo celih PET LET, vendar sem tko trmasta, da me prav nič ni ugnalo, ne nazadnje že zaradi principa...in seveda pol je cilj tokiko boljši... si pa postavljam tudi zelo zelo kratkoročne cilje: npr. pospravit garažo še ta teden...za zjutraj pripraviti stvari za v službo... kaj bom oblekla....(ali bom šla kar naga..haha).. sem človek ciljev...nekako moram biti vodena z njimi, ker če jih nimam pol tko nič ne delam...v bistvu sem rada organizirana in imam rada cilje... SAJ MENIM, DA KO SI ENKRAT NEK CILJ DOLOČIŠ, POTEM SI SKORAJ NA POL POTI...IMAŠ VIZIJO...IMAŠ IDEJO....LE ŠE IZPELJATI JO JE TREBA...POISKATI PAČ NAČIN KAKO.. ČIMVEČ CILJEV V ŽIVLJENJU VAM ŽELI AYA

rachek, ko si že tko prijazn a bi mi lahk zaupal kje dobite vsi tko luštne ikonce za objavo :o jaz bi tudi mela eno tako lepo slikco.... pozdravček, AYA

Dragi Marko! Sem dokaj "nereden član" neta, čeprav mogoče, kakor si sedaj verjetno tudi ti, grem na lunin ner pogledat sem ter tja kaj dogaja....vredu in čisto normalno je, da imaš svoje mnenje ter ga tudi izraziš..očitno so tukaj zbrani drugače misleči..meni so kar všeč ti povem...to me zanima in večkrat najdem kaj tudi zase, se sem ter tja tudi sama oglasim s kakšno objavo. Lahko opaziš, da "delujem" že od aprila 2003, imam sicer manj objav, na netu sem pa kar redno...in če mi kaj pade v oči tako kot tole danes se pač oglasim še jaz in dodoam svoje mnenje... Sama imam kar nekaj tega kar si navedel tudi ti, vendar bi pa rada vedela od kod imaš toliko $$, da si si pri borih 28-tih toliko ustvaril (oprosti : poklicna deformacija) glede na leta in premoženje, ki ga navajaš? Saj menda dans odvetniki ne zaslužite tolk ali pa res slovenci tko radi kregamo???? Morda pa delaš pri Čeferinu?? Očitno sem narobe izbrala poklic, bom premislila o odvetniški praksi.. Resnično vse dobro Marko in kar tako uspešno naprej AYA

Marsa, zelo dobra tema.. oh, jaz in moje sanje... Sama zelo doživeto sanjam, velikokrat se prebudim iz sanj, ugotovim, da sem v sanjah jokala in potem se v joku prebudim ter potrebujem nekaj časa, da pridem k sebi...mož pravi, da se pogovarjam, kregam.... Kar nekaj sanj se mi je močno vtisnilo v spomin. Eno zadnjih, ki sem si jiih zelo zapomnila so me zelo pretresle. Sanjala sem, kako sem bila na pogrebu svoje (še živeče) mame. Bili smo ravno v cerkvi pri maši. Bila sem v hudi stiski, zelo me je dušilo, prvič sem imela občutek zelo močne tesnobe in da mi je lastna koža premala.... nenehno sem premišljevala, saj vendar mora obstajati še kakšna rešitev..... potem sem pri vhodu (med samim obredom) zagledala mamo. Odletela sem k njej in dejala:"Mami, saj ti ni treba umreti če nočeš! Nič hudega!" Med smehom me je vprašala: "Res ne?" ..in tako moja mama ni umrla. Bila sem zelo srečna, da sem rešila mamo. Prebudim se vsa potna...in kar nekaj minut je trajalo, da ugotovim, da sem imela le sanje. Skoraj vseh sanj se spominjam ter se zavedam, da so sanje odraz našega tempa, načina življenja, a vseeno nikoli ne najdem dovolj časa, da bi jih tudi zapisala. Ko premišljujem te sanje o mami občutim tesnobo v sebi..kajti kar nekajkrat sem en dogodek sanjala in se je potem čez nekaj časa/ let uresničil. In ravno tega se bojim... A se komu dogajajo podobne stvari?? Mirno morje in lepe sanje AYA

Rachek, hvala.... že veselo prebiram in listam.. AYA

..ja, dober dan vsem skupaj.. sicer sem redna bralka LNF , malo manj pa pišem...ker večino svojega časa (razen službe in doma posvečam svojemu sončku), grem takrat, ko sem v službi na LNF in preberem kakšno vročo... kar je pa tale resnično bila... ..dovolj o tem... imam eno prošnjo glede na temo, ki je odprta.. nedolgo tega sem bila skupaj s prijateljico ki se nisva videle pol leta...in v tem času se ji je življenje obrnilo na glavo..imela je sina v komi in je še vedno hudo "bolan" če se lahko tako izrazim..ker bi ji srčno rada pomagala prebiram vse podobne teme in zbiram informacije okrog sebe, tako sem tudi prišla do "MucaMace" in "Astre". Nekje sem zasledila napisano, da je MucaMaca zapisala svoje izkušnje 4 letnega sina na dnevniku LNF vendar nisem tega nikjer zasledila...Mi lahko prosim kdo pove kje je to napisano (številka dnevnika) ali se mi MucaMaca oglasi prosim, če to slučajno prebiraš...? ..tako pa sem spravila skupaj po dolgih mesecih odsotnosti še eno objavo... lep deževen dan ...ali kakorkoli ga že doživlajte vam želi AYA

ja, ta čokolada...ne morem verjeti da me ima lahko navadna tablica čokolade tako v oblasti...to je menda odvisnost...lahko je Milka..še bolje če je Kinderlada..najboljša pa je kinder jajčka , od drugih pregreh imam zelo rada sirove palačinke oblite s čokolado (lahko namesto sira nadev z orehi...). Bom kar končala, da mi nebo ponovno padel sladkor in ker smo ravno včeraj bili v "šopingu" preko meje lahko padem v skušnjavo....pozdravček vsem sladkosnedim

Marsa , če bom vsaj malo sledila stopinjam svoje vzornice Oprah W. zagotavljam: "Ti boš moj glavni dobavitelj!" Sicer sem na forumu "nova" (lunin net pa pasivno spremljam že precej dolgo), za čigar članstvo pa je kriva vaša zaslužna članica. Še "sreča", da imam doma zelo majhnega otroka in mi čas enostavno ne dopušča, da bi cel dan visela na računalniku. Iskrene čestitke na tako dobrem delu....AYA

ja, še tole sem ti pozabila napisati...Knjiga me je tako navdušila, da sem se odločila, ko bajno obogatim, bom pokupila kakšnih 2-3.000 izvodov ter jo za božič poslala vsem znancem ki jih poznam....to bi bil moj najlepši božič...zdaj pa res grem dol....sedim za čarunalnikom bosa in me je že "zanohtalo"...DIJOOOOOOOOOOOO

Draga Lizzy ! Sicer sem se že pred knjigo dosti posvečala sama sebi in razmišljala o duhovnosti, vendar me nobena knjiga nikoli ni tako zelo prizadela. Veliko govori o preteklosti (moja je bila zelo boleča )...o odnosih z očetom in mamo. Vanjo sem si resnično pisala odgovore o odnosih z očetom (krizno žarišče), kje ga najbolj vidim...ter mamo. Nekako mi je knjiga odprla oči, nevem sicer kako naj ti opišem, vendar kot bi mi nekdo dvigoval rolete...Veš tisti občutek v gledališču, ko se zavese veličastno odgrnejo in naenkrat zagledaš igralce...do takrat pa je bila tema. In pri meni so začele zavese padati ena za drugo kot domine. začelo mi je počasi se svitati kdo sem, kaj bi rada ....kako naprej...bili so trenutki v življenju ko sem bila resnično na dnu (menda celo v kleti...)....Hotela sem biti "pametna" iti naprej...veliko sem začela brati - tudi Carlosa Castaneda, vendar ga nisem razumela, nekako nisem dojela kaj je hotel povedati.....Pri Luise Hay pa je bilo vse nekako tako preprosto (mogoče mi je bila kot ženska bliže), tudi glede odnosov v službi mi je zelo veliko pomagala. Nikoli in nikdar ne pozabim na stavek iz knjige, ki sem ga v zvezek pisala po stokrat, da sem ga lahko sprejela: Rada se imam in cenim se!Tudi ta stavek me je na nek način spremenil. In seveda je v njem veliko resnice, kajti če se sam nimaš rad in ne ceniš dovolj, te tudi okolica ne bo. Kako preprosto pa vendar tako resnično....in dolgo sem potrebovala da sem odkrila, kaj je v bistvu hotela povedati s tem stavkom in kako je močen. Saj ni problem ponoviti, kot piše v knjigi (tudi desetkrat) rada se imam in cenim se, ko pa ne dojameš globjega pomena besed.. ko greš "skozi " knjigo sem si mislila, ja, kako učena ženska, v življenju ji je verjetno bilo vse postlano, bila otrok kakšnih bogatašev in je seveda lahko brezskrbno pilila pisateljsko žilico, založnika so menda tudi kakšnega našli (kupili...), nakar me je na koncu knjige prizadel njen življenjepis!!KOLIKO JE PRETRPELA...ali lahko sploh človek toliko prenese? Jaz? In jaz sem mislila, da sem uboga?Mene je prepričala, če se lahko tako izrazim..upam, da sem ti vsaj malo lahko približala moje videnje "Življenje je tvoje" in kako sem to knjigo jaz sprejela....vsako leto /dve jo znova preberem in vedno nekaj novega odkrijem, vedno me kakšen stavek znova "zadane" ..kako da to nisem prej opazila, sem morda spregledala??'ja, učimo se celo življenje.... Lizzy, upam da sem do neke mere lahko odgovorila na tvoje vprašanje oz. na tisto kar si želela izvedeti , če pa nisem kar napiši...lep večer še naprej...AYA

Ojla ! Knjiga, ki je vsekakor vredna, da se prebere in je meni spremenila življenje je od Luise L.Hay : Življenje je tvoje, nasploh je bila to prva knjiga na to temo, ki je pustila čudovite posledice. Na njo sem čustveno vezana, je samo moja..... Sicer je pa tudi njene druge knjige vredno prebrati...Pozdravček AYA

pokowc! jaz sem bila na pedavanju pri gospe, ki izdeluje te medene svečke (so piramidne oblike) in lahko služijo proti sevanju, lahko jo položiš na TV, lahko jo imaš preprosto zraven nočne komode inti v premeru 3m "dela" zaščito, lahko jo prižgeš in jo enostavno uporabiš.....lahko pa jo tudi imaš za vedno in ti služi kot zdravilo. Položiš jo na boleče mesto, jo nad mestom v smeri urinega kazalca vrtiš in se s tem zdraviš. Obstajajo pa tudi ozke medene palčke, sulice dolge pribl.30cm, katere prižgeš kot cigareto in potem daš v uho (to ti nekdo ki to zna delat mora narediti) - polovico v eno in polovico v drugo odpira energetske centre - odpravlja blokade....Obilo sreče in veselja pri svečkah, jaz jih naravnost obožujem, sem nora nanje.....

ja, nemorem kaj da tudi jaz ne dodam svojega mnenja .Mislim, da je vse odvisno od tega kaj kdo od poroke pričakuje, kaj mu pomeni in kaj z njo želi pridobiti. Imam že 15 let istega partnerja, s katerim se odlično razumeva in kljub razlikam dopoljnjujeva. Po trinajstih letih skupnega življenja "na koruzi" sva se odločila, da se poročiva. Ker nisem ravno pristaš velikih "ohceti" (se mi zdi vse skupaj preveč neosebno) sva se odločila za poroko v ožjem družinskem krogu (45 ljudi) ter jo okronala v cerkvi, katere oltar je odet v steklo, tako da imaš praktično občutek da se vse dogaja v gozdu in da stojiš sredi narave...ČUDOVITO...ko sem prvič videla to cerkev sem se odločila, da če se kdaj poročim, bo to tam....in tako je tudi bilo...in tako kot sem brala komentarje so se sorodniki čudili in spraševali zakaj vraga se po tolikih letih poročiva, ali sem mogoče noseča (nisem še imela nobenega otroka) in kaj je narobe.....Nič ni bilo narobe, samo hotela sem imeti moža in okronati razmerje s poroko ter mu s tem pokazati na nek način pripadnost....po poroki sem zaradi bolezni nekaj časa veliko hodila okrog zdravnikov in bolnic, in takrat mi je bilo prav všeč, da sem lahko dejala, da bo mož prišel pome, šel na konzilij....kot če bi dejala da pride fant...Ne rečem, da sem se poročila zato, da sem "dobila moža", sem malce konzervativna in tudi otrok nisem želela imeti v izvenzakonski zvezi. Mislim, da se je najin odnos po poroki še bolj poglobil, pa naj zveni še tako oguljeno. Je pač moja izkušnja o poroki in mogoče bo komu prišla prav.....pozdravček .....AYA