No, pa še jaz: Že od malega (vsaj od drugega leta- toliko se jaz spomnim) poslušam od mame: iz tebe res ne bo nikoli nič, ti pa res nič ne znaš, itd... , :xx!: In jaz grem in sem najboljša v razredu, pa na celi šoli, pa cel kup priznanj z republiških tekmovanj, pa začnem se učiti (in jih tudi obladam) cel kup jezikov, najboljša v gimnaziji, mi gre krasno na faksu, imam krasnega partnerja, službo, otroka, naredim hišo in magisterij........in še vedno poslušam mamo: pa res ne vem, kako, da drugim tako dobro gre, ti pa kar ne uspeš in ne uspeš, pa take službe imajo in vozijo mercedese in.... Kdo to potrebuje? Jaz že ne... zato je že od malega sploh ne poslušam več.. skozi eno uho not, skozi drugo ven... , je bilo pa potrebno precej časa in moči, razviti takšno notranjo moč ina tako debelo kožo... :o|o: Ko sem pred leti vpisala magisterij, me ni podprla niti z eno samo besedo, rekla je: A se ti je utrgalo?? Podprl pa me je oče (zdaj že pokojni ) in to zelo, zelo. Hvala ti! Hm, glede vzgoje otrok- sem se tudi jaz naposlušala. Predlagam isti princip: a ja ? A tako praviš... ja saj bo menda držalo, jjja aja, verjetno bo res tako... imaš prav, seveda, hah ja... In nato skozi drugo uho ven, pa hitro! MucaMaca