Pomojem mata pa oba prou. Deloma nas izoblikujejo zunanje strukture, saj je dokazan, da je karakter človeka pogojen deloma z geni oziroma karakterjem posameznika, deloma pa z okoljem, v katerem živimo. Sigurno je bil največji vpliv okolja prepoznaven v naših otroštvih, ko smo imeli za alfa avtoriteto starše oziroma skrbnike. Sigurno pa s časoma pri večini ljudi ta avtoriteta izginja, saj sami postajamo starši, sami služimo svoj denar, sami smo v družbi, v kateri mormo preživet - to jest gledam bolj tako iz biološkega vidika. Ko dokončno odrastemo, nas v končni fazi neha tudi pretirano zanimati kaj si družba misli o nas, prilagodimo se nekako spontano, do kamor smo se pripravljeni spustiti.. Pri vseh odnosih sta prisotni dve AKTIVNI strani, ki se med sabo dopolnjujeta, učita ali izpodbijata. Vprašanje pa je, kaj se zgodi v primeru nadlegovanja... Ali to pride izključno zarad bioloških "nagonov" pa vzgibov (hormoni), al gre tuki za željo po prevladi, užaljenost al pa kakšne travme iz otroštva.. To mi še vedno ni jasno poleg same meje, kdaj iz osvajanja pride v nadlegovanje. Tko, da še jest mal zafilozofiram