Dans je tak dan pač. Spomini, pretekla doživetja. Še sam ne vem od kod se pojavijo, kar iznenada pridrejo na plan. Potem pa jih nehote, kot da jim je ta dan bil enostavno namenjen, z mislimi in dejanji še sam vzpodbudim, prikličem še ne prišle......Oh, koliko jih je. In koliko lepote je v njih, prijetnih občutkov, doživetij, nemogoče je, da te ne pahnejo v nostalgijo. Zanimivo kako se vse "slabo" iz preteklosti ne pridruži mojim druženjem s spomini ali pa mogoče le za hip, potem pa zaradi nepomembnosti zapusti mojo "do you remember" zabavo. Čeprav preteklost ni nekaj s čimer se bi bilo potrebno pretirano ukvarjati, pa je v nas zapustila sledi, nas izoblikovala, pa tako ni nič narobe, če se zapostavljena kdaj pojavi v naših mislih in ji naklonimo tudi kakšno majhno pozornost, kot je ta post. Potem pa gremo naprej.......saj poti nazaj več ni.