Helou evribadi.... Jz sm tko zaspan.... Včeri bil unterhund dan.....no, sm pa končno eno "pošteno" kosilo pojedel pri starših. Pa spet mel "težke" pogovore. V bistvu z njihovo pomočjo razčiščujem neke v men zapletene zadeve, se mi zdi, da mi oni pri tem najlažje pomagajo, k me poznajo v nulo, pa zblefirat jih tud ne mrem kaj, če mi slučajn uide ta želja, nezavedno, ker zavedno tak nimam te želje. Mal mi težko pade, ko uspem biti glede moje preteklosti objektiven in precej (samo)kritičen, pa uvidim enih par težkih "felerjev". Mi pa paše, da jih znam videt, sprejet, mi bodo pomagali se spremeniti.....na bolje, seveda. No, k sem že pozno zvečer pripujsal domov, pa telefoni, pa čveki, med njimi en tolko naporn kot prijeten, na konc sm šel ob treh spat. Dans zjutraj pa sm sanjal, da me je Pujsa klicala, ne vem, morm preverit, mogoč pa me je res. No, ta post pišem že več kot uro, huh, telefonijada, ful sem vesel klicev prijetnih ljudi.......ne vem pa al me naj to, da med njimi ni moških, skrbi al mi paše....hahaha......Ma, ne vem.....všeč mi je pri ženskah, ker z njimi ni tolk nekega rivalstva, dokazovanja, tekmovalnosti, mah s kom se pa men da tekmovat, dokazovat kolk si oh in sploh......ma, res se mi ne da. "Tekmujem" tam kjer je potrebno, v prijateljskih odnosih mi tega ni treba. Večinoma sam nimam teh blemov, jih pa ma marsikter moški vizavi mene. Zato mam raje samozavestne moške, z njimi ni teh blemov tolk, tistih nekaj mauga mojih frendov pa je dovolj takih, da se štekamo ok. Sicer pa me še vedno grabi "samotarski sindrom", ki me že mal skrbi. Tko.....me vest peče, že pišem seznam folka, ki ga morm do konc leta obiskat, jim posvetit pozornost, počvekat.......ni tk kratek, bemu, december bo pester, nič novga sicer. No, sorry za bluz, Mick je dans mal pretirano razmišljujoč in raznežen.......mejte se