Kar seveda ne drži povsem Znova. Poznamo 2 vrsti dedovanja - dedovanje na podlagi zakona in dedovanje na podlagi oporoke. Pri dedovanju na podlagi zakona - zakon določa krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom in sicer po dednih redih, s tem da višji dedni red izključi od dedovanja dediče nižjega dednega reda. Zakon pozna 1. dedni red (zapustnikovi potomci in njegov zakonec), 2. dedni red (zapustnikovi starši in zopet njegov zakonec) in 3. dedni red (zapustnikovi stari starši). Prav tako zakon določa deleže, ki pripadajo posameznemu dediču. Z oporoko pa zapustnik sam določi komu bo zapustil svoje premoženje in v kakšnih deležih, poleg tega pa lahko z oporoko razdedini kakšnega nujnega dediča ali npr. izključi od dedovanja katerega od zakonitih dedičev. Lahko premoženje seveda zapusti komu, ki po zakonu sploh ne bi imel pravico do dedovanja (ljubici ). V tem primeru lahko dediči, ki bi dedovali po zakonu uveljavljajo nujni delež....to so tkim. nujni dediči, ki jih se povsem tudi z oporoko ne more izključiti. Vendar jim pripada le polovica tega kar bi sicer prejeli po zakonu (potomcem, posvojencem, zakoncu in izvenzakonskemu partnerju), ostalim pa celo le ena tretjina. Tolk, na brzino.....